Naprej na vsebino

Krščanski pogreb – storitveni servis ali izraz upanja v večno življenje

Krščanski pogreb je zadnje liturgično dejanje, ki ga je pokojnik deležen s strani Cerkve. Bistvo krščanskega pogreba je, da se Cerkev na dostojen način poslovi od pokojnika in ga izroči v roke nebeškemu Očetu. Ob krščanskem pokopu se Cerkev Bogu tudi zahvali, da je pokojnik bil del cerkvenega občestva.

Po podatkih Letnega poročila Katoliške cerkve je bilo v Sloveniji v letu 2018 14.593 krščanskih pogrebov. Vseh umrlih v Sloveniji je bilo 20.485, kar pomeni, da je krščanskega pogreba deležnih nekaj nad 71odstotkov prebivalcev. Ta številka pa je skoraj identična odstotku katoličanov, ki ga tudi navaja omenjeno letno poročilo. Po teh podatkih je namreč katoličanov v Sloveniji 72 odstotkov.

Krščanstvo v Sloveniji je »pogrebna religija«

Foto: Unsplash

Zgornji podatek nam govori, da je krščanstvo v Sloveniji »pogrebna religija«, kar kaže, da želijo ljudje urediti svoje življenje bodisi čisto pred iztekom ali celo po izteku življenja. Res je, da Bog čaka vsakega človeka in je pripravljen sprejeti vsakega v svoj objem. Vprašanje pa je, če človek, ki računa na spreobrnjenje v zadnjem trenutku, zares popolnoma odpre svoje srce za Boga?

Če je človek vse življenje živel po svojih trenutnih občutjih in ob izteku kalkuliral, kako bi se prikupil Bogu in njegovi volji, potem lahko rečemo, da je takšen način »spreobrnjenja« dvomljiv, če že ne poguben.

Pogrebni obred ne vpliva na pokojnikovo večnost

Če predpostavimo, da človek vendarle ob koncu življenja sprejme Božje življenje, tega ni mogoče storiti po njegovem izteku. Cerkev lahko skupaj s svojci priredi še tako veliko in ganljivo pogrebno slovo, to ne bo na noben način vplivalo na večnost pokojnika. Ni pomembno, če pokojnika pokoplje papež ali zadnji duhovnik na vasi, pomembno je, kako je človek živel z Bogom v času zemeljskega življenja.

Krščanski pogreb je za ljudi najbolj občutljivo dejanje. Duhovniku ne bodo zamerili, če bo zamudil k maši, krstu ali poroki, zamerili mu bodo, če bo zamudil ali celo pozabil priti na pogreb. Zakramenti, ki smo jih omenili, so bistvenega pomena za življenje kristjana, življenje po njih namreč določa človekovo večnost, medtem ko krščanski pogreb na večno življenje nima vpliva. Pri človekovi večnosti mislimo na življenje v nebesih ali v peklu.

Krščanska, predvsem katoliška teologija ima namreč izdelan nauk o poslednjih rečeh, med katerimi so tudi vice. Vice (očiščevalnica) so stanje, kjer se človek, ki je že prešel prag smrti, očiščuje kazni za grehe iz minulega življenja. Vsak greh, ki ga človek stori, namreč vključuje tudi kazen, kar pomeni, da je potrebno popraviti stanje, ki je nastalo zaradi greha. Če tega človek ne stori za časa življenja, se bo moral po smrti, zaradi teh kazni, očiščevati v vicah.

Človek, ki je v vicah, ne more več v pekel, ampak bo po prestanem očiščevanju prišel v nebesa. Kako dolgo, oz. kakšno bo njegovo očiščevanje je odvisno od molitev in daritev svetih maš. Kakor koli, molitve za rajne in daritve svetih maš ne morejo spremeniti dokončnega človekovega stanja v večnosti.

Krščanstvo je v zadnjih stoletjih postala religija preračunljivosti

Pri tem se poraja vprašanje, zakaj je krščanski pogreb v Cerkvi zavzel takšno veljavo, kljub temu da ne vpliva na človekovo večnost. Odgovor lahko iščemo v tem, da je Cerkev v zadnjih stoletjih ljudi preveč strašila s peklom in s tem usmerjala pozornost v stanje, ki je lahko zgolj hipotetično. Kristjan je prevzel v svojo glavo miselnost, da če bo priden, bo prišel v nebesa, če pa ne bo priden, bo prišel v pekel. Ker pa je bilo poudarjeno, da v nebesa ali v pekel pridemo po smrti, je postalo pomembno, da »dosežemo« Boga enkrat preden bomo umrli. Ker pa je pri takšnem preračunavanju marsikoga prehitela smrt, so potem duhovniki in škofje svojcem vlivali upanje s krščanskim pogrebom.

Foto: Pixabay

Paradoks: Neverni želijo verski obred

Ker smo na začetku ugotovili, da je krščanstvo v Sloveniji »pogrebna religija«, se ne smemo čuditi, če duhovnik ob prijavi pogreba vidi pokojnikove svojce prvič v svojem življenju. Pri tem ni pomembno ali imajo ljudje sploh kaj pojma, kaj pomeni krščanstvo, v ospredju je samo, da bi bili svojci čim bolj potolaženi.

Res je, da človek ob, smrti ljubljene osebe, rabi tolažbo, vendar bi bila napaka, če vlivamo nekomu lažno tolažbo, s tem, da mu celo obljubljamo večno življenje. Mnogi duhovniki namreč, kljub temu da ne poznajo niti pokojnika niti svojcev, v svojih nagovorih govorijo, kako je pokojnik dosegel večno življenje. Modro bi bilo, če bi se takšnih zaključkov vzdržali in jih raje prepustili Božji previdnosti.

Pri mnogih krščanskih pogrebih smo tako priče paradoksu, da želijo neverni verski obred. Nekdo je sicer lahko krščen, lahko je prejel tudi druge zakramente, vendar če ni njegova vera živa, če ni občestvena, potem nima smisla, da opravljamo zanj in za njegove svojce krščanski pogreb.

Zakaj je temu tako nam govorita predvsem dva razloga. Prvi je ta, da si ljudje prestavljajo krščanstvo kot nekakšen avtomat, v katerega vržeš določeno vsoto denarja in boš zato deležen večnega življenja. Drugi je v tesni povezavi s prvim: Ljudje prav tako prispevajo določeno denarno vsoto, da bo duhovnik opravil pogrebne usluge, kar bo ustvarjalo lep zunanji videz.

Duhovnikova navzočnost je, v primerjavi z drugimi uslugami, najcenejša

Gledano s finančnega vidika namreč duhovnik napravi še največ za najmanj denarja, v primerjavi z drugimi sodelujočimi pri pokopu. Če odmislimo pogrebno službo, ki je obvezna, so t.i. dodatki k pogrebu še pevci, govornik, trobentač, itd. Na portalu pogrebi.info lahko vidimo, da udeležba pevcev stane 150 €, govornika 100 € in trobentača 100 €.

V primerjavi z omenjenimi je duhovnikova udeležba zelo ugodna, saj znaša njegova storitev 50 €. Mnogi naročniki pogreba namreč ne želijo pevcev, govornika in trobentača, saj je duhovnik prisoten na pogrebu od začetka do konca, medtem ko so omenjene službe udeležene samo del pogrebnega obreda.

Foto: The prpobate pro

Pastoralni izziv: živi ali mrtvi?

Tako smo prišli do zaključka, da je krščanski pogreb ugodna storitvena usluga oz. servis, ki se je ljudje radi poslužujejo. Pri tem mnogi duhovniki iluzorno pričakujejo, da se bo kdo od pogrebcev spreobrnil. Gotovo je, da se izjemoma lahko to tudi kdaj zgodi. Vendar je resnica prej v tem, da si ob takšnem načinu ljudje preveč na lahko predstavljajo krščanstvo in s tem življenje z Bogom.

Za Cerkev bi bilo dobro, če bi svoje moči, ki jih usmerja v krščanski pogreb, usmerjala v žive ljudi, za katere se zdi, da so včasih, kakor ovce brez pastirja. Človek namreč sprejme Božje življenje vase s krstom in ne šele ob trenutku smrti. Zaradi prevelikega usmerjanja pozornosti v pekel in v nebesa, smo opustili dejansko življenje z Bogom, ki pa je v resnici aktualno v času našega zemeljskega življenja.

Ker smo večino pastoralnih moči usmerili v krščanski pogreb in s tem v lažno tolažbo svojcev pokojnika, dejansko naše celotno cerkveno življenje kaže videz pogreba. Lahko se samo ozremo v cerkev in ljudi, ki so zbrani pri maši. Izrazi na obrazih prej kažejo izmučenost in obup, kot pa veselje in svobodo, ki jo prinaša življenje z Bogom.

Kristjani smo tako pred odločitvijo: Ali bomo še naprej usmerjali večino pozornosti v trupla in v način njihovega pokopa ali pa bomo živeli z Bogom v času in prostoru? Zadnje bo prinašalo v naše življenje veselje in polnost življenja, prvo pa zagrenjenost in apatičnost. Kaj pa bo z nami po smrti, raje prepustimo Bogu in njegovi usmiljeni ljubezni.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice