Koronavirus (COVID-19) je dodobra pretresel svet. Okuženih je več kot 60.000 ljudi, 1.370 jih je umrlo, pa tudi 6.285 jih je ozdravelo. A vendar je strah ljudi premočan, ter iščejo načine, kako se tudi sami zavarovati. Tako so mnogi v prepričanju, da so varni, če za zaščito uporabijo navadne ali kirurške maske. Žal te maske niso ustrezna zaščita.

Navadne maske učinkovite le, če jih menjate

Preproste maske, navadne ali kirurške, narejene iz precej tankega papirnatega »flisa«, zavezane s trakovi za glavo, se običajno uporablja v operacijskih dvoranah. Zdravniki, kirurgi in osebje v operacijski dvorani jih nosijo izključno zato, da svojih bolnikov ne okužijo s patogeni na operacijski mizi.

Načeloma navadna maska zadrži kapljice iz naših ust, a vendar le če jo redno menjamo in z njo ravnamo varno in higiensko. V operacijski sobi jih menjajo vsake dve uri. Če takšno masko ne menjate in jo nosite vedno znova postane kužna in prepustna, posledično ne ščiti ne vas, ne druge pred vami.

Takšna maska vas v omejenem obsegu zaščiti pred okužbami s kapljicami in razmazi. Virusi načeloma prodrejo v telo skozi usta ali oči ali skozi odprte rane. Večino virusov se prenaša tako – kapljično, a po zadnjih podatkih se koronavirus prenaša aerosolno ter je 2 krat do 4 krat bolj nalezljiv od navadne gripe.

Navadna maska je sicer »udobna«, a ni zasnovana za zaščito pljuč pred nevarnostmi v zraku, ni bila preizkušena v skladu z nobenimi državnimi standardi za filtracijo, prav tako se ne prilega dovolj obrazu in se lahko pojavijo vrzeli, ki omogočajo lažjo okužbo.

Za učinkovito zaščito je torej potrebna uporaba respiratorja oziroma respirator maske, ki filtrira aerosole.

Le respiratorna maska vas zaščiti pred koronavirusom

V sklopu respiratornih mask so na trgu na voljo bodisi maske za enkratno uporabo (običajno stisnjena iz močne celuloze s filtrskim elementom in izdihavalnim ventilom) bodisi kot plastična maska (vanjo je vstavljen ustrezen filter). V Evropski uniji so te maske razdeljene na tri razrede zaščite FFP:

• Maske z zaščitno stopnjo FFP-1 ščitijo pred onesnaženjem dihalnih poti in vonjem. Uporabljajo se lahko samo, če je skupno puščanje do 25 odstotkov in je največji MAK presežen 4-krat. To pomeni, da so delci netoksični in minimalno dražijo dihala. Sem spadajo na primer celuloza, mineralna olja, moka ali bombaž. Večinoma se uporabljajo v tekstilni in prehrambni industriji.
• Maske z zaščitno stopnjo FFP-2 se uporabljajo v industriji, avtomobilski proizvodnji, gradbeništvu, pa tudi v lesarstvu in zdravstvu. Uporablja se jih, če je skupno puščanje največ 11 odstotkov in je MAK presežen največ 10-krat. Te maske so primerne za zaščito pred trdnimi in tekočimi prahom, dimom in aerosoli. Vse to so škodljive snovi, ki kratkoročno dražijo dihala, a dolgoročno zmanjšajo elastičnost pljučnega tkiva. Sem spadajo beton, prah iz cementa in ometa, mehki les, drobni delci barv in smol ter plastike, pa tudi smog in alergeni (cvetni prah), pa tudi virusi (SARS) in bakterije (tuberkuloza). Maske FFP-2 se so sicer veliko boljše od navadnih in kirurških mask, vendar še vedno ne nudijo želene zaščite pred koronavirusom.
• Maske razreda FFP-3 po drugi strani pa ščitijo uporabnika pred kapljičnimi aerosoli, beljakovinskimi molekulami, virusi, bakterijami, glivami in sporami ter – če se pravilno uporabljajo – tudi pred zelo nevarnimi prahom, kot so azbestna vlakna. Ta zaščitni razred zadržuje delce, ki so zdravju škodljivi in so strupeni ter so večinoma rakotvorna ali celo radioaktivna. Poleg tega skupno puščanje ne sme presegati 5 odstotkov, presežek MAK pa ne sme biti presežen 30-krat.

Samo maska ne bo dovolj

Ne glede na to kako dobro zaščitno masko imate, vas le-ta ne bo zaščitila, če hkrati ne boste upoštevali številne druge zaščitne ukrepe:

• stroga higiena pri nanosu maske,
• uporaba zaščitnih očal,
• uporaba rokavic in plastičnih oblek ali predpasnika ali kombinezona,
•  profesionalno odstranjevanje kontaminiranih predmetov za enkratno uporabo,
• redno umivanje rok in
•  sistematično razkuževanje okolja.

»Strah ima velike oči, a na znotraj je votel,« pravi star slovenski pregovor. Podobno je pri koronavirusu. V zadnji pandemije gripe leta 2009 je zbolelo 540.000 ljudi in kar 18.000 jih je umrlo, smrtnost je bila 0,03 odstotna. Trenutno je v primerjavi z letom 2009 obolelih le 0,11 odstotkov ljudi. Panika je zatorej odveč, a previdnost ne. Le čas bo pokazal ali gre le za medijski pomp ali resnično nevarnost. Število okuženih, mrtvih in ozdravljenih lahko dnevno spremljate na tej povezavi.