Zdravniki ne vedo kako postopati v primeru okužbe koronavirusa, ker navodil še vedno niso dobili

Širši javnosti je bilo s strni Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavljeno, da smo v prvi vrsti državljani dovolj kompetentni, da se samopregledujemo in v primeru če imamo vročino več kot 38 stopinj, smo bili na »nevarnih območjih« moramo poklicati osebnega zdravnika. Le-ta naj bi vedel kakšen je potem protokol. Ko smo včeraj na Ministrstvo za zdravje naslovili vprašanje, kako naj bi to v praksi zgledalo in če so zdravniki sploh dobili navodila, kajti po naših neuradnih informacijah jih naj ne bi, so nam vljudno odgovorili, da bodo vsi odgovori podani na novinarski konferenci. Tam pa smo le izvedeli, da je protokol znan, da zdravniki navodila imajo, ob vprašanju enega izmed novinarjev, da pa v določenih zdravstvenih ustanovah s temi podatki vendarle ne operirajo, je prim. Simona Repar Bornšek odgovorila, da je razlog po vsej verjetnosti v tem, ker zdravstveno osebje šeni uspelo prebrati elektronskega sporočila in pregledati vseh dodanih povezav. Kot pikico na i še dodala, da niti sama še tega ni storila.

Te besede je demantirala najprej predsednica Zdravniška zbornica Slovenije dr. Zdenka Čebašek-Travnik in povedala, da teh navodil niso še prejeli. So pa tudi na Zdravniški zbornici Slovenije včeraj ob osmi uri zjutraj na Ministrstvo za zdravje (MZ) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) naslovila pismo z osmimi ključnimi vprašanji povezanimi s širitvijo COVID-19 virusa in zaščitnimi ukrepi:

Spoštovani gospod minister Aleš Šabeder

Spoštovana gospa direktorica NIJZ Nina Pirnat

V Zdravniški zbornici Slovenije smo tudi med vikendom intenzivno spremljali dogajanja, povezana s širitvijo COVID-19 virusa in ukrepe, ki jih je v zvezi s tem predvidela naša država. V zvezi s tem so vzpostavljene povezave z zdravniškimi zbornicami sosednjih držav.

Smo v stalnem stiku z zdravniki s terena, predvsem s specialisti družinske medicine in pediatrije, ki nam sporočajo svojo zaskrbljenost in vprašanja, na katera bi želeli odgovore, pa jih kljub novinarski konferenci včeraj ob 18. uri niso dobili.

V imenu vseh delujočih zdravnikov in zobozdravnikov postavljamo naslednja vprašanja:

1. Številni zdravniki – izvajalci na primarni ravni – zagotavljajo, da niso seznanjeni z nobenimi ukrepi, ki naj bi jih izvajali ob morebitnem stiku s COVID-19. Sprašujemo vas, kdaj in na kakšen način bodo res vsi izvajalci na primarni ravni obveščeni o teh ukrepih.
2. Kakšna je razpoložljivost osebne zaščitne opreme za zdravstvene delavce na primarni ravni? Mnogi sporočajo, da te opreme nimajo in da je tudi ne morejo kupiti. Sprašujejo, zakaj so v medijih prikazani zdravstveni delavci, ki tudi zunaj bolnišnic nosijo skafandre – in ali jih morajo uporabljati tudi oni, da se zaščitijo. Sprašujemo vas, kdaj bodo ti zaposleni dobili primerno in učinkovito zaščitno opremo in kdo jim bo to opremo dostavil?
3. Zdravniki sprašujejo tudi glede načina ugotavljanja morebitne okuženosti s testi. Nekateri zavodi so te teste sicer dobili, vendar je ostalo vprašanje, kdo bo te brise jemal in po kakšni poti jih bodo pošiljali v certificirane laboratorije in kdo bo poskrbel za transport le teh.
4. V primeru potrjene okužbe s COVID-19 nas zdravniki sprašujejo, kam naj okužene napotijo. Gre za razlikovanje med tistimi, ki so okuženi, a še brez kliničnih znakov in onimi, ki že kažejo posamezne klinične znake. Predvsem to vprašanje zanima kolege na obrobju države, kjer je tudi največ vstopnih točk v državo. Prav tako ni navodil o tem, kam naj napotijo ljudi, ki domnevajo, da so bili v stiku z obolelimi?
5. Kot gotovo veste, vsi zdravstveni zavodi ne razpolagajo z izolacijskimi prostori, oz. so ti namenjeni za opazovanje zbolelih z drugimi infekcijskimi boleznimi (pri pediatrih). Manjše enote družinske medicine takšnih prostorov nimajo, zato zdravniki sprašujejo, kako naj ravnajo v takšnih primerih.
6. Zdravniki sprašujejo, kakšna navodila naj dajo pacientom glede samoopazovanja. Ali obstajajo kakšna enostavna navodila (seznami opazovanih simptomov), ki bi jih lahko posredovali zaskrbljenim pacientom?
7. Zdravnike in verjetno tudi druge zdravstvene delavce zanima, ali so pripravljeni algoritmi za določitev oz. izbiro tistih, ki bodo vključeni v oskrbo obolelih. Gre za to, kako bodo odgovorni določali (izbirali) zdravstvene delavce, ki bodo skrbeli za paciente, ki bodo okuženi s COVID-19 in zbolele zaradi drugih akutnih stanj in poškodb?
8. Zanima nas tudi, če in kdaj se bo država Slovenija odločila za bolj aktivne ukrepe za zamejitev širjenja okužbe (karantene, omejitev gibanja, prehodi državne meje in podobno).

Vaše odgovore pričakujemo danes, 24.02.2020 do 12. ure.

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik

Predsednica

Zdravniška zbornica Slovenije

Po naših neuradnih podatkih odgovorov še niso prejeli. So se pa včeraj oglasili tudi zobozdravniki in pojasnili, da tudi oni nimajo navodil kako ravnati, kajti pri delu v zobozdravstvenih ambulantah je namreč nemogoče preprečiti kapljični prenos, saj delo poteka neposredno v stiku z ustno votlino ter hkrati v področju izdihanega zraka. Zato menijo, da je še toliko bolj pomembno, da zobozdravniki dobijo natančna in jasna navodila, kako organizirati delo v zobozdravstvenih ambulantah v prihajajočih tednih.

V imenu zobozdravnikov je pismo na NIJZ in MZ naslovil dr. dent. med. Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo:

Ministrstvo za zdravje in

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Zadeva: Navodila za postopanje v zobozdravstveni dejavnosti ob izbruhu koronavirusa

Spoštovani,

glede na navedbe novinarske konference Ministrstva za zdravje z dne 23. 2. 2020 in izbruh koronavirusa v sosednji Italiji, vas prosimo, da čimprej podate navodila za ravnanje zobozdravstvenih delavcev v zobozdravstvenih ambulantah.

Prosimo vas, da nam nujno odgovorite na naslednja vprašanja:

1. Ali morajo zobozdravniki, ki delujejo ob območju visokorizičnih con že uporabljati vso osebno zaščitno opremo (PPE), ki jo priporoča Evropski center za preventivo in kontrolo bolezni (ECDC) in striktno sledijo smernicam EU/EEA zdravstvenih ustanov, ki se ukvarjajo z infekcijami?

 2. Kakšni so pogledi na preventivne in kontrolne ukrepe v zobozdravstvenih ambulantah?

 3. Kakšna je vaša ocena glede na trenutni status koronavirusa v Sloveniji in okolici? Ali moramo zobozdravnikom svetovati, naj v svoji praksi uporabljajo višje varnostne ukrepe za zagotovitev tako pacientove kot svoje varnosti?

 Med te ukrepe sodijo:

• zagotavljanje le nujnih zobozdravstvenih sprejemov,
• pozornost na simptome bolezni,
• natančnejša anamneza pacienta (popotniki),
• dodatna komunikacija s pacientom o preventivnih ukrepih,
• morebitni drugi ukrepi.

 Spoštovani odgovorni, pri delu v zobozdravstvenih ambulantah je nemogoče preprečiti kapljični prenos, saj delo poteka neposredno v stiku z ustno votlino ter hkrati v področju izdihanega zraka. Zato je še toliko bolj pomembno, da zobozdravniki dobijo natančna in sna navodila, kako organizirati delo v zobozdravstvenih ambulantah v prihajajočih tednih.

S spoštovanjem,

Krunoslav Pavlović, dr. dent. med.

predsednik Odbora za zobozdravstvo

Kot že mnogokrat poudarjeno, ni težava sam virus, ampak nepremišljeno ravnanje. Tudi čisto navaden prehlad je lahko smrtonosen, če se ga ne jemlje resno. Trenutno imamo 80.279 potrjenih okužb, od tega 412 v Evropi (270 Italija, 16 Nemčija, 13 Anglija, 12 Francija, 3 Španija, 1 Belgija, 1 Finska, 1 Švedska), ter 2.707 smrti (8 v Evropi), rast okuženih se hitro širi, še posebej če ni ustreznih ukrepov. Slovenski zdravniki so trenutno preobremenjeni, poleg tega da jih je bistveno premalo, je kar lepo število bonih, da se po marsikaterem zdravstvenem domu dogaja, da en zdravnik dela v dveh ambulantah, je poleg dežuren in hodi še na teren. Vsekakor ima ob tem čas brati navodila kako mora ravnati v primeru koronavirusa.