Dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus: Koronavirus ni gripa, je virus z edinstvenimi lastnostmi

Vrag je šalo vzel že nekaj dni nazaj, ko je postalo jasno, da koronavirus ni tako nedolžen, ter da kljub trenutno 6 odstotki umrljivosti in 3.220 mrtvih, zna imeti veliko večje posledice kot vsi do sedaj znani virusi. Glede na to, da se je v zadnjih dneh število novo okuženih zmanjšalo in je od 20. januarja letos najnižje, še vedno govorimo o več kot 2.500 primeri dnevno. Trenutno je 94.302 potrjenih okužb v 82 državah. Od tega je 85,2 odstotkov (80.282) okuženih na Kitajskem in 11,72 odstotkov (11.045) v Italiji, Južni Koreji in Iranu skupaj, v 23 državah imajo samo en potrjen primer. Še vedno pa 120 držav ni poročalo o nobenem potrjenem primeru, tudi Slovenija je med njimi, kljub opravljenim 319 testom.

Generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus meni, da je razumljivo, da se ljudje bojijo in so negotovi, kajti strah je naravni odziv na vsako grožnjo, zlasti še kadar gre za grožnjo, ki je ne razumejo v celoti. Povedal je tudi, da COVID-19 oziroma koronavirus ni SARS ali MERS in vsekakor ni gripa. Koronavirus je edinstven virus z edinstvenimi lastnostmi. Tako on kot gripa povzročata bolezni dihal in se širi podobno, z majhnimi kapljicami tekočine iz nosu in ust nekoga, ki je bolan. Vendar pa obstaja nekaj pomembnih razlik med koronavirusom in gripo:

• Koronavirus se kljub podobnosti prenaša bistveno drugače kot gripa. Za gripo skoraj vedno zboli tudi prenašalec, pri koronavirusu to ne drži. 1 odstotek ljudi pri katerih je bila potrjena okužba, simptomov sploh nima (ca. 943 ljudi).
•  Koronavirus povzroči hujše bolezni kot sezonska gripa.
• Proti gripi smo dodobra razvili odpornost, na koronavirus še nihče ni razvil imunost. Kar pomeni, da so ljudje bistveno bolj dovzetni za okužbo in obstaja bistveno večja verjetnost, da se bo le-ta razvil v kakšno hujšo obliko.
• Po vsem svetu je umrlo približno 3,4 odstotkov ljudi glede na potrjene primere okužbe s koronavirusom, za gripo umre 1 odstotek okuženih.
• Za gripo imamo cepivo, za koronavirus pa ne. Trenutno poteka 20 različnih raziskav, ki bi potencialno lahko prinesla cepivo za COVID-19.
• O omejitvah za sezonsko gripo sploh ne govorimo, kar pa ni moč reči za koronavirus. Ko nekdo zboli za gripo se ne obvešča tistih, ki so bili v stiku z njim v nekem določenem obdobju, pri koronavirusu pa je to nujno in zelo priporočljivo, saj se le na takšen način lahko prepreči okužbe in širitev.

Zaradi vsega naštetega Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča celovit pristop, saj koronavirus ni moč zdraviti enako kot gripo. A vendar bi morale vse države imeti izdelan protokol v primeru izbruha gripe ali pandemije. WHO opaža, da temu ni tako in da pri zaščitni opremi prihaja celo do zlorab, predvsem pa jo primanjkuje. Opažajo, da primanjkuje tako opreme, kot osebja, kar za nego bolnikov obolelih za koronavirusom ni dobro, zato so v stiku z vsemi državami, ki imajo potrjene primere in po svojih močeh pomagajo. Namreč na WHO meni, da koronavirusa ne moremo zaustaviti, če se v prvi vrsti ne bo ustrezno zaščitilo zdravstveno osebje. Kot težavo pa navajajo tudi dejstvo, da so proizvajalci zaščitne opreme začeli zlorabljati stisko in so se cene kirurških mask povišale za šestkrat, respiratorjem N95 se je cena več kot potrojili, halje pa stanejo dvakrat toliko kot prej. Dobavni rok traja mesece, zato je tržna manipulacija na višku. Nabavljajo lahko le tisti, ki imajo dovolj denarja.

WHO je v 27 držav odposlala skoraj pol milijona kompletov osebne zaščitne opreme, vendar se zaloge hitro izčrpavajo. Zato ocenjuje, da bo za pravilno ravnanje v primeru koronavirusa vsak mesec potrebnih 89 milijonov medicinskih mask, 76 milijonov rokavic in 1,6 milijona očal. Zato si že izoblikovali smernice, kako racionalizirati uporabo osebne zaščitne opreme v zdravstvenih ustanovah in učinkovito upravljati oskrbovalne verige. Sodelujejo tudi z vladami, proizvajalci in Pandemično mrežo oskrbovalnih verig, da bi na ta način povečali proizvodnjo in zagotovili oskrbo za kritično prizadete in ogrožene države. Ocenjuje se, da je treba za 40 odstotkov povečati dobave osebne zaščitne opreme. Prav tako so države pozvali, naj  najdejo rezerve in razvijejo spodbude za proizvajalce za povečanje proizvodnje. Kajti le na ta način se bo lahko zagotovilo zadostno število prenujne zaščitne opreme in pripomoglo k zajezitvi tega hitrorastočega virusa.

Le upamo lahko, da bodo zelo hitro odkrili cepivo. Podatki obolelih in mrtvih že vedno raste, kar počasi postaja zaskrbljujoče.