Gospodarske dejavnosti, ki kažejo obet v svetu, so »modre« dejavnosti
Vse gospodarske dejavnosti so med seboj tesno povezane. Na sam razvoj gospodarskih dejavnosti vplivajo naravni in različni družbeni dejavniki. Naravni dejavniki kot so: podnebje, klimatske razmere, dostopnost virov in družbeni kot je delovna sila in gospodarska razvitost ter politika. Gospodarstvo se deli na štiri sektorje, ki so primarni, sekundarni, terciarni in kvartarni. V primarni sektor spadajo: kmetijsko, lov, ribištvo, gozdarstvo. V sekundarni sektor pa industrija, energetika, gradbeništvo. V terciarnega spadajo storitvene dejavnosti kot so trgovine, bančništvo in turizem ter v kvartarni sektor: zdravstvo, šolstvo in javna uprava. V zgodovini so imele gospodarske dejavnosti med seboj različne pomene in pomembnost za družbo.
Gospodarske dejavnosti v Sloveniji skozi zgodovino
Gospodarstvo v Sloveniji se je skozi različna obdobja razvijalo povsem drugače. Obdobje do konca prve svetovne vojne je bilo čas počasnih sprememb in takrat je med najpomembnejše gospodarske dejavnosti gotovo spadalo kmetijstvo, saj se je večina prebivalstva od njega preživljala. Preostali del se je ukvarjal s trgovino, raznimi obrtmi, pogosto pa je bilo tudi fužinarstvo. Šele dosti kasneje se je pričela razvijati industrija, natančneje v prvi polovici 19. stoletja. Obdobje med svetovnima vojnama je bilo glede na gospodarske dejavnosti, ki bo bile v Sloveniji takrat najbolj razširjene, malce drugačno, saj je po razpadu avstro-ogrske monarhije dobila drugačno vlogo. Delež tovarn se je podvojil, toda kljub temu je večina prebivalstva še vedno živela na račun kmetijstva. Socialistično obdobje, ki je trajalo do osamosvojitve Slovenije in je trajalo med letoma 1945 do 1991 je dajalo večji poudarek na industrijo kot pa na kmetijstvo. V času gospodarstva po osamosvojitvi pa se je Slovenija morala soočiti z dvema izzivoma in sicer z izgubo jugoslovanskega trga ter uvedbo tržnega gospodarstva katerega glavni namen je ustvarjanje dobička. V Slovenji danes glede na gospodarske dejavnosti večina prebivalstva živi od storitvenih dejavnosti.
Gospodarske dejavnosti, ki so se skozi zgodovino Slovenije spreminjale, se tičejo v veliki meri tudi kmetijstva, ki se mu je zmanjšal pomen. Po letu 2002 se je bolj razmahnilo ekološko kmetijstvo, ki je zaradi majhnih posesti in razgibanih površin tudi prednost za slovensko kmetijstvo. Prav tako se je zmanjšal pomen tudi industriji, vendar pa ta kljub vsemu še vedno ustvarja več kot 30odstotkov BDP in zaposluje veliko prebivalstva, približno 34 odstotkov. Med najpomembnejše industrijske gospodarske dejavnosti spadajo kovinska, kemična strojna in avtomobilska industrija. Sledita ji živilsko-predelovalna in elektro industrija. Število zaposlenih pa se je vmes povečalo v terciarnem delu gospodarskih dejavnosti in sicer kar na približno 63odstotkov.
Najpomembnejša gospodarska panoga v Sloveniji je trenutno avtomobilska
Slovenija ima v sedanjosti glede gospodarstva kar nekaj strateških prednosti, med katerimi vse še niso izkoriščene v polnosti. Med te ne spadajo samo geostrateška logistična lega, temveč tudi dobri odnosi s sosednjimi državami. Slovenci pa smo znani tudi po odličnem znanju tujih jezikov ter IKT veščinah ter poznavanju različnih kultur. Prav tako imamo tudi dobro znanje o tehnologiji in avtomobilizmu, kar je posledica dolge industrijske tradicije. Za slovensko gospodarstvo so značilne mnoge inovacije in delovna morala zaposlenih. Ponašamo se tudi z bogato izobrazbo, saj ima 22odstotkov zaposlenih univerzitetno, kar 57odstotkov pa magistrsko ali doktorsko izobrazbo. Glede na gospodarstvo in rastoče gospodarske dejavnosti se prištevajo predvsem zasebna potrošnja, naložbe in izvoz, ki se tiče predvsem računalniških storitev in turizma. Med gospodarske dejavnosti, ki so pomembne za Slovenijo spadajo tudi Slovenske železnice, ki pa bi potrebovale še dodatne posodobitve. Na dobri poziciji pa so tudi IKT panoga in nanotehnologija ter področje telefonije, televizije in interneta, kjer trenutno dominira predvsem Telekom. Uspešna je tudi farmacevtska panoga, ki ustvari okrog 2 milijardi eurov prihodka, prav tako pa tudi lesnopredelovalna industrija, ki ima v Sloveniji glede na veliko gozdov dober potencial. Najpomembnejša gospodarska panoga v Sloveniji je trenutno avtomobilska. Proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji so vse od leta 2002 tudi združeni v Avtomobilski grozd Slovenije. Prav tako je pomembna tudi Luka Koper, ki je največje rastoče slovensko pristanišče ter najbližji dostop do morja za Nemčijo. Poleg vsega naštetega pa ima Slovenija tudi tri mednarodna letališča, ki so v Ljubljani, Mariboru in v Portorožu. Med gospodarske dejavnosti, ki so v Sloveniji med bolj perspektivnimi pa so vsekakor tudi zelene tehnologije. Tovrstne dejavnosti in storitve uvajajo nekatera podjetja kot so podjetje Snaga, Gorenje Surovina in Kemis.
V svetu so obetavne »modre« gospodarske dejavnosti
V svetu vedno bolj prihaja do korenitih sprememb tudi glede gospodarskih dejavnosti. Poudarek je na gospodarske dejavnosti, ki so obetavne, predvsem tudi glede ekološkega gledišča. Mednje spada modro gospodarstvo, ki proizvaja blago in ponuja storitve, ki prispevajo k pomorskemu gospodarstvu ter gospodarske dejavnosti, ki so povezane z oceani, morji in obalami. Za tovrstne oblike gospodarskih dejavnosti je namenjene tudi veliko podpore iz strani Evropske komisije, saj ima tovrstna gospodarska dejavnost lahko pomembnejšo vlogo pri preoblikovanju v ogljično nevtralno gospodarstvo do leta 2050, kar je tudi cilj evropskega zelenega dogovora, ki je osredotočen na naložbe, ki ustvarjajo delovna mesta in rastejo s pametno uporabo finančnih virov. Spremembe, ki dogajajo tako na domačih tleh kot tudi po svetu, počasi a vztrajno narekujejo drugačne trende tudi glede na gospodarske dejavnosti. Pri tem pa ima veliko vlogo tudi vsak posameznik glede na to na kaj se vsakodnevno odloča, kje se zaposluje, kaj kupuje in podpira in tako dalje. Naj bo odločanje čim bolj ozaveščeno tako za nas kot tudi za prihodnje generacije.
Powered by Contextual Related Posts
