Naprej na vsebino

Kmetijsko gospodarstvo – kmetij je v Sloveniji čedalje manj

Kmetijsko gospodarstvo je po zakonu o kmetijstvu organizacijsko in v poslovne namene zaokrožena gospodarska enota. Obsega eno ali več proizvodnih enot, ukvarja se s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo in ima svoje enotno vodstvo. Kmetijsko gospodarstvo ima enega nosilca. Za vpis v register kmetijskih gospodarstev (RKG) se rabijo vpisati kmetijska gospodarstva, ki so v skladu s predpisi z delovnimi predpisi področja ministrstva  (imetniki različnih vrst živine, čebelarji, vinogradniki). Prav tako tudi tisti, ki uveljavljajo finančno podporo po Zakonu o kmetijstvu ali druge ukrepe kmetijske politike. Kmetijsko gospodarstvo je lahko organizirano kot:

  • Pravna oseba
  • Samostojni podjetnik
  • Kmetijsko gospodarstvo – primer skupnega pašnika
  • Kmetijsko gospodarstvo – planina.
  • Kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik.
Kmetijsko gospodarstvo Foto: Pixabay

Kmetijsko gospodarstvo in spremembe

V primeru, da pride do spremembe članov kmetije in namestnika nosilca kmetije, članih kmetije ali namestnika kmetije ter zaposlenih na kmetiji, je vse spremembe potrebno sporočiti v register kmetijskih gospodarstev. Spremembo mora javiti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki pa izpolnjuje tudi pogoje, ki so, da je oseba:

  • poslovno popolnoma sposobna oseba,
  • lahko pravna oseba ali fizična oseba,
  • lahko agrarna ali pašna skupnost
  • Da ima oseba pravico do uporabe kmetijskega gospodarstva.

Prav tako je nosilec kmetije lahko fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik ter ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. Člani kmetije so lahko osebe, ki so starejše od 15. let in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali pa so sorodniki in delajo na kmetiji. Člane kmetije, ki živijo na istem prebivališču kot nosilec kmetijskega gospodarstva, se vpiše na podlagi centralnega registra prebivalstva. Če lastnik, ki upravlja kmetijsko gospodarstvo živi na istem naslovu kot sorodniki in tisti, ki delajo na kmetiji, vpis uredi na upravni enoti po tem, ko je pridobil tudi soglasje članov kmetije.

Kmetijsko gospodarstvo je lahko pripisano le eno na enega nosilca ali člana kmetije. Drugače je le v primerih kmetij, ki so v postopkih izbrisa in dedovanja ali pa če je začasni skrbnik določen s sklepom sodišča. Kot zaposlene na kmetiji, lahko nosilci, ki upravljajo kmetijsko gospodarstvo vpišejo osebe, ki delo na kmetiji opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, ki je sklenjena z nosilcem in članom kmetije.

Kmetijsko gospodarstvo Foto: Pixabay

Kmetij v Sloveniji v povprečju čedalje manj

Kmetij pa je v Sloveniji v povprečju čedalje manj in nekako se zdi, da ni interesa za kmetovanje in tudi za druge oblike in načine turizma na podeželju, za kar pa se zna v prihodnosti tudi obrniti. Trenutna dejstva sicer kažejo realno sliko bolj v smislu, da se število kmetij vsako leto zmanjšuje, prav tako pa Slovenci nismo kaj preveč na dobrem v kontekstu samooskrbe s hrano, ki pa je še kako zelo pomembna v današnjih nepredvidljivih časih. Kmetje svoje izdelke velikokrat prodajajo kar na različnih stojnicah v trgovinah, celo na dvoriščih in na kakšnih sejmih. V javnosti se delo kmeta še vedno ali pa morda še bolj kot včasih, prijema negativen prizvok. Na tem področju bi bilo potrebno narediti kakšno spremembo na boljše, saj je domača predelava sadja in zelenjave ter ostalih stvari še kako pomembna, prav tako pa bi bilo dobro, da bi imeli pridelovalci lokalne hrane večjo prepoznavnost tudi v medijih, kjer je trenutno v večini obratna slika in imajo večjo prepoznavnost številne trgovske verige, ki se pravzaprav za svoj obstoj nimajo toliko za bati kot pa tovrstni manjši pridelovalci in kmetje. Prav tako je v Sloveniji veliko propadlih oziroma zapuščenih kmetij. Leta 2016 je bilo v Sloveniji 69.902 kmetij, medtem, ko jih je danes že nekaj tisoč manj.

Kmetijsko gospodarstvo Foto: Pixabay

Gospodarji slovenskih kmetij imajo povprečno okoli 56 let.

Na kmetijah je v povprečju bolj starejša generacija ter manj mlada. Ljudje v starejši generaciji marsikje sicer še imajo dovolj energije za kmetovanje in pridelovanje ter obdelavo in podobno, toda zagon novih projektov in novitet, pa je vendarle bolj domena mlajše populacije, ki ima za tovrstne reči še veliko več energije. Povprečno število let, ki jih ima gospodar slovenske kmetije, se giblje nekje okoli 56 let. Za mlade prevzemnike kmetij ima sicer država še določena sredstva in podporo, toda za mnogi tudi to dodobra preračunajo, preden se »vržejo v kmetijstvo«. Število kmetijskih gospodarstev je v Sloveniji manjše, toda tista, ki so, postajajo večja in bolj perspektivna. Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo ima prihodke med štiri in osem tisoč evri. Najvišje prihodke imajo med drugim prašičerejci in rejci perutnine. Prav tako dobro poslujejo tudi gojitelji trajnih nasadov kot so: sadjarji, vinogradniki in podobno. Kakorkoli že, tudi kmetijstvo se lahko zelo dobro izkoristi na različne načine in se s tem tudi dobro živi, če je takšna želja in strast posameznika. Se pa tudi na tem področju dogaja obilica sprememb in tudi kmetijstvo ni več to kar je nekoč bilo. Z različnimi idejami in projekti, se lahko razvoj kmetijstva in kmetijskega gospodarstva razvije še bolj v smeri zadostne samooskrbe vsaj za celotno državo in večjo podporo slovenskemu kmetijstvu. Prav tako pa je obilica idej tudi v smeri biološke prehrane, ki je odlična napram gensko spremenjenim produktom, ki smo jim na žalost večkrat priča na različnih policah trgovskih verig. Kmetijsko gospodarstvo nudi obilo možnosti za zainterisirane, le zagristi je potrebo v to jabolko.

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice