Pivo je priljubljena alkoholna pijača, ki jo pripravljajo z varjenjem ter fermentacijo sladkorja. Za varjenje piva je v najpogostejši uporabi ječmen, včasih pa tudi pšenica, koruza in proso. Pivo ima že dolgo zgodovino in je bilo poznano že starim Egipčanom in Mezopotamcem, vendar pa je bila sestavina njihovega piva občutno drugačna kot pa so sestavina, ki jih vsebuje »sodobno« pivo, njegove glavne sestavine so namreč hmelj, kvas in voda ter sladilo. Hmelj v pivu doda grenak okus, medtem, ko kvas povzroči alkoholno vrenje. V sodobnem času pa poznamo tudi različice piva, ki so brezalkoholne in imajo različne dodatke sladil v obliki citrusov in podobnega.
Je točeno pivo boljše?
Pivo se v svoji zasnovi razlikuje po okusu, barvi in seveda tudi stopnji alkohola, ki je prisotna v njem. Prav tako pa se različna piva tudi različno penijo. Tudi serviranje piva poteka na različne načine. Lahko se postreže točeno, kar pomeni, da je natočeno iz soda, v katerem je pritisk, pri tem se potisni plin uporablja ogljikov dioksid, v nekaterih primerih tudi z mešanico dušika, ki vpliva na velikost mehurčkov v pivu, ki so v takšnem primeru pri pivu manjši, pena pa je gostejša. Po svetu se pivo večinoma prodaja na tak način.
Pivo pa je lahko tudi pakirano v steklenice in pločevinke. Večina piva se v tem primeru tudi prefiltrira, kar pomeni, da vsebuje majhne količine kvasa. Pivo, ki je na primer pakirano v pločevinki, je sicer pri veliko ljubiteljev piva različno sprejeto, saj nekateri ne zaupajo pločevinkam in prisegajo na drugačne vrste pakiranja oziroma neposrednega točenja iz soda, saj naj bi bila kvaliteta v teh primerih večja in okus boljši. Toda po raziskavah naj bi imele pločevinke povsem enako ustreznost kot pa steklenice in sodi. Pivo pa se razlikuje tudi po vsebnosti alkohola. Z alkoholom najmočnejše pivo na svetu naj bi vsebovalo kar 76% alkohola.
Kdaj je »zdravo« piti pivo?
Zmerno pitje piva naj bi imelo tudi pozitivne učinke. Ameriška univerza je v svoji študiji, ki je zajemala 2. tisoč moških in žensk, ki so po starosti starejši, ugotovila, da ima zmerno pitje piva blagodejne učinke na srce. Prav tako naj bi pivo v zmernih količinah preprečevalo nivo holesterola, ima pa tudi ugoden vpliv na žile. Ne obstaja samo črno in belo kot pravijo in tudi pri alkoholu ne obstajajo le negativne lastnosti, temveč v zmerni meji zaužitega celo pozitivne. Manjša količina piva na dan naj bi celo zmanjševala staranje. Raziskave so pokazale tudi, da imajo tisti, ki so spili do 6 alkoholnih pijač tedensko, manjše tveganje za demenco kot pa tisti, ki piva niso pili ali pa so šli v drugo smer in so s pivom pretiravali.
Na splošno pa ima pivo tudi druge prehranske vrednosti. Glede vsebnosti le teh so v Pivovarni Laško naredili različne raziskave, ki so pokazale, da en liter piva iz njihove tovarne vsebuje vitamine B1, B2, B6, B5 ter tudi vitamin H. Poleg vseh omenjenih vitaminov pa vsebuje tudi kalij, magnezij, žveplo, natrij, fosfor in cink, kar poleg tega, da je pivo v večini primerov alkoholna pijača, pomeni pitje le tega tudi dobre učinke, predvsem pa, ko je popit v zmerni količini. Pomembno pa je tudi kako pijemo pivo, ko ga pijemo. Počasno pitje piva je veliko bolj zdravo za jetra, saj hitreje predelajo popito količino. Prav tako je dobro, da pijemo pivo na »podlago«, torej ne kar na prazen želodec. Količina prej zaužite hrane namreč tudi pripomore k temu, da lahko piva spijemo manj. Med pitjem je dobro zaužiti tudi kakšen kozarček vode, saj to pripomore k večji hidraciji in k manjšim morebitnim glavobolom naslednji dan. Seveda pa ni priporočljivo piva piti kar vsak dan, temveč je boljše, da si ga privoščimo ob priložnostih, kar ima tudi poseben čar in čas za poseben ritual ali pa druženje ob pivu.
Kdo najraje pije pivo?
Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je pivo med najbolj priljubljenimi pijačami na svetu. Spije se veliko in med vsemi pijačami je po svetovni porabi na tretjem mestu. Največ menda popijejo Čehi, sledijo pa Poljaki in Nemci medtem, ko pa smo Slovenci kljub včasih kar šokantnim statistikam glede alkoholizma, v svetovnem merilu nekje v zlati sredini. Najmanj piva naj bi popili Francozi, Italijani in Grki.
Ne smemo pa seveda pozabiti tudi na pozitivno razpoloženje, ki ga ob kozarcu piva hitro pridobimo. Tisti, ki gledajo na kalorije, pa bodo verjetno bolj na tekočem tudi s tem, da ima pivo veliko kalorij in da ni iz trte zvito, da kdo kakšnega »ljubitelja piva«, ki ima večji trebuh kdaj kdo morda v šali ožigosa, da ima pivski trebuh. Tudi na tem je nekaj resnice, zato ni odveč, da se v popivanju ne pretirava. Pravzaprav ni važno ali ste ljubitelji piva ali ne, pivo ima svojevrstno zgodovino in tradicijo tako kot na primer čaj, kava, kakav in podobni napitki in navsezadnje sploh ni toliko pomembno ali bolj posegamo po enih ali drugih, dokler je mera zmerna in nam končni efekt popite tekočine prinaša nasmeh na lica in prijetno razpoloženje.
