Pomoč starejšim še kako pride v poštev. Sploh tistim, ki so na račun različnih telesnih izzivov in bolezni gibalno delno ali pa celo popolnoma onemogočeni. Vsako leto se pomoč starejšim odvija tudi v obliki različnih projektov, ki se odvijejo. Prav tako pa se pomoč starejšim izvaja tudi preko različnih posameznikov in tudi ekip, ki so usposobljeni in izobraženi v ta namen ter izvajajo strokovno zdravstveno nego starejših, ki to potrebujejo ali pa skrbijo za druge potrebe in želje svojih varovancev. Zdravstveno nego in oskrbno na domu večkrat nudijo tudi različni zdravstveni tehniki in zdravstveno osebje, ki ima izkušnje s tovrstnega področja. K pomoči starejšim pa pristopajo tudi študentje, ki so svoj prosti čas pripravljeni nameniti tovrstnim aktivnostim.
Slovenska društva, ki nudijo pomoč starejšim.
V zvezi društev upokojencev Slovenije pa se znajdejo tudi na drugačne načine. V programu Starejši za starejše, mlajši in bolj vitalni upokojenci pomagajo starejšim. Po potrebi jih obiščejo na domu, jim ponudijo kakšen prevoz, gredo po nakupih zanje in podobno. Pomoč starejšim je dobrodošla, saj na tak način pripomorejo tudi k temu, da lahko upokojenci čim dlje ostanejo v domačem okolju. Prav tako pa jim pomagajo tudi pri urejanju okolice, pri osebni higieni in obiskih lekarn, zdravnikov in se z njimi tudi družijo v naravi, na sprehodih ali pa v domači hiši oziroma v stanovanju. V Sloveniji obstaja tudi nekaj društev, katerih rdeča nit je pomoč starejšim kot ene izmed ogroženih skupin. Med njimi sta društvi Humanitarček in Vida. Društvo Humanitarček je bil ustvarjen iz želje, da se pomaga pomoči potrebnim. Skupina ljudi, ki je ustvarila zavod želi s svojimi projekti in akcijami prispevati ter pomagati čim več posameznikom. Opozarjajo pa tudi na problematiko ogroženih skupin kot so starostniki ter jim omogočajo bolj prijetno obdobje, ki jih prinašajo njihova zrela leta. Objavljajo tudi zgodbe, ki jih z njimi delijo starejši. Mnoge med njimi so pretresljive. Projekt Vida združuje generacije in opozarja na dejstvo, da so starostniki prevečkrat spregledani in na robu družbe. Projekt se imenuje Vida po prvi starejši gospe, ki so ji pomagali. Revni starostniki navadno živijo tiho in vdani v usodo, kar je tudi ena izmed pomembnih stvari s katero želijo s pomočjo projekta Vida, ustanovitelji in člani opozoriti druge. Starejši so pogosto odrinjeni na rob družbe, večkrat odrinjeni celo od drugih družinskih članov, saj le ti niti nimajo toliko časa, da bi se ukvarjali še s kom drugim kot s seboj in svojimi vsakodnevnimi obveznostmi. Pomoč starejšim pride močno v poštev, saj pogostokrat nimajo toliko družbe, niti ljudi, ki bi imeli čas, da jim kakorkoli priskočijo na pomoč. Tega se velikokrat morda sploh ne zavedamo, saj je vsak izmed nas vpet v svoje izzive in pozabimo, da so v naših vrstah tudi starejši ljudje, ki so včasih zelo odvisni tudi od drugih ljudi in njihove pomoči ter dobre volje. V Slovenji so drugače približno 302 društva, kjer upokojencem na različne načine pomagajo. Pomoč starejšim nudijo tako posamezniki kot tudi preko projektov, da si jih lahko privoščijo tudi tisti najbolj revni.
Mnogo starejših živi v revščini ali pa na njenem robu.
Okrog 37.000 starostnikov ima pokojnino zgolj okrog 300 evrov, kar je seveda za preživetje premalo. To so izjemno ranljive skupine, ki so odvisne tudi od pomoči različnih humanitarnih društev, projektov in drugačne podpore. Z nakupom različnih izdelkov, ki jih med drugim ponujajo v društvih, lahko ljudje prispevajo za starostnike v stiski. Takšnih projektov je v Slovenji še nekaj, toda vendarle pa ne gre zgolj za tovrstno pomoč, ki je sicer dobra in dobronamerna, toda še zdaleč pa ne zgolj to rešuje celovitega problema družbe, ki je pogostokrat mačehovska do ranljivih skupin. Razlike v revščini oziroma pokojninskem sistemu pa so tudi med spoloma. Velik problem, ki prispeva k revščini, predvsem tudi starejših žensk, ki so v pokoju in dobivajo mizerne pokojnine, prispeva tudi to, da so nekateri poklici še vedno podcenjeni, med tem spadajo tudi feminizirani poklici kot so poklici vzgojiteljic, učiteljic, medicinskih sester in osebja, javnih uslužbenk in tako naprej. Prav tako ženske po podatkih mednarodnih raziskav prevzamejo nase neplačano skrbstveno delo. Vse to se odraža tudi pri manjših pokojninah glede spolov. Okrog tega imamo tudi kot družba nalogo, da razbijemo stereotipe tako glede starejših kot tudi razlik med spoloma, kar vodi v ekonomsko in socialno enakost ter tudi boljše pogoje za življenje v starosti in seveda tudi ne glede na spol. Staranje prebivalstva tako rekoč pesti bolj ali manj vso Evropo, med drugim tudi Slovenijo. Toda to pomeni tudi to, da je potrebno za starejše tudi drugače poskrbeti in jim pomagati, da živijo kakovostno življenje tudi v starosti. Pomoč starejšim se lahko izvaja na različne načine in lahko pomaga prav vsak izmed nas in sicer na kakršen koli način, pa četudi je to zgolj prijazna gesta, pogovor ali pa kakšen opravljen nakup namesto kakšnega starejšega sodržavljana.
Powered by Contextual Related Posts
