Mag. Janez Sodržnik: Pandemija koronavirusa – tudi šport plačuje svojo ceno

Pogovarjali smo se z mag. Janezom Sodržnikom, ki je že vrsto let aktiven na različnih ravneh v slovenskem in mednarodnem športu. Tako med drugim že več kot dve desetletji vodi Športno zvezo Ljubljana, je član strokovnega sveta Vlade RS za šport. Je tudi prvi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenje športnih zvez, odgovoren za področje športa za vse in športa na lokalni ravni! Je član Izvršnega odbora krovne svetovne športne zveze na področju športa za vse – TAFISA in podpredsednik svetovne zveze za delavske igre – WFCS (world federation for company sport). Prava oseba torej za pogovor o tem, kaj za šport, športnice in športnike, pa tudi za ljudi nasploh, pomenijo številni ukrepi, ki so bili sprejeti za zajezitev pandemije koronavirusa v številnih državah po svetu, tudi v Sloveniji.

Mag. Sodržnik, vedno ste v gibanju, na obiskih po Sloveniji in vaše obveznosti funkcionarja v športu so vas vodile tudi po svetu. In sedaj »stop«! Kako to doživljate?

Priznam, da je bil na začetku kar šok. Najbrž tako, kot za vse! Preiti iz maksimalne angažiranosti in dela na terenu na delo doma, z računalnikom, je kot noč in dan! Na srečo sem močno vpet tudi v različne projekte, od priprave svetovnega kongresa TAFISA, ki ga gostimo naslednje leto v Sloveniji, do različnih mednarodnih projektov Erasmus+, da nam dela preko sestankov, ki jih imamo seveda preko spletnih orodij, ne zmanjka. Ker živim v hiši z velikim vrtom, mi tudi izzivov za športno dejavnost nikoli ne zmanjka. Za to poskrbi kar moja družina skupaj z vnukoma, tako da mi resnično ni dolgčas. Vsak dan sem tako redno športno dejaven, tudi zato, da misli usmerim v pozitivno smer. Ne glede na omejeno gibanje zaradi karantene, je športna dejavnost tista, ki krepi telo in duha, pa četudi med štirimi stenami.

Zasledili smo zanimivo primerjavo: Stanlyjev pokal, ki je vsako leto podeljen zmagovalnem klubu končnice hokejske lige NHL, leta 1919 ni bil. Razlog? Pandemija. Takrat je več let razsajala Španska gripa. Se zgodovina ponavlja? Tokratna pandemija bo zgleda prizadela vse sfere življenja, od gospodarskih, do družbenih in socialnih. Kakšno ceno bo plačal šport?

Sedanja pandemija je zanesljivo presenetila celoten svet in posega prav v vse pore družbenega življenja. Skoraj si upam napovedati, da ne bo nič več tako, kot je bilo! Ampak, da se razumemo – sploh ni nujno, da samo v slabem smislu. Vsaka kriza prinese tudi dobre spremembe, za začetek najmanj to, da se zavemo svoje ranljivosti in minljivosti.

Pred pandemijo smo imeli življenjski slog nenehnega pomanjkanja časa, potrošništva, zazrtosti vase … Zdaj se je to čez noč spremenilo, v ospredje prihajajo vrednote, kot so solidarnost, pomoč, podpora bližnjemu, krepitev družinski vezi … To pa je dobro!

Seveda pa je dejstvo, da bodo posledice na gospodarsko-ekonomskem področju hude. Kako zelo, v tem trenutku ne more nihče oceniti, ker niti ne vemo, kdaj bo konec.

Zanesljivo bo tudi šport plačal svojo ceno. Najvišjo ceno bo gotovo plačal ozek segment športa – vrhunski šport, za katerega se je v tej pandemiji izkazalo, da je praktično v celoti ugasnil. Hkrati pa se izkazuje, da je splošna gibalna kultura Slovencev na izjemni ravni. Toliko ponudbe različnih gibalnih vsebin, kot jih lahko zasledimo na spletu v sedanjem času, še nikoli ni bilo. Če samo pogledamo različna združenja, ki na družabnih omrežjih nesebično delijo svoje znanje tako z učenci, kot z njihovimi starši z nasveti in različnimi idejami za vadbo. Potem imamo tukaj usposobljen kader na področju športne rekreacije, ki ponuja ogromno število brezplačnih vadbenih vsebin in še bi lahko našteval. Tukaj se izkaže solidarnost med ljudmi in pomembnost pravilne in uravnotežene telesne dejavnosti za ohranjanje zdravja. Država bo v bodoče morala razmisliti, na kakšen način želi financiranje športa in športne dejavnosti v prihodnosti, čemu in kakšna sredstva bo namenjala različnim ravnem športa. Pri tem pa imam v mislih tri ravni: telesno dejavnost za vzpostavljanje in ohranjanje zdravja, kakovostne programe športa in vrhunski šport.

Lahko izrečemo tvegano misel, da je šport, v vseh njegovih pojavnih oblikah in dimenzijah v času do sedanje pandemije predvsem tudi globalen. Sicer se je dogajal najprej v lokalnih, manjših okoljih, in se nato razživel v nacionalnih, državnih okvirih. Svoj vrh, veliko popularnost in s tem zanimanje medijev, sponzorjev in vlagateljev pa je doživljal zaradi svoje globalnosti. Kaj predvsem mednarodnemu športu napovedujete »po pandemiji«?

Pričakujem predvsem veliko težav. Vrhunski šport bo na težki preizkušnji in bo doživel korenite spremembe. Je pa težko napovedovati, saj v tem trenutku nihče ne more vedeti, koliko časa bo trajala pandemija. Največji problem zdaj je, da športniki ne morejo nadaljevati priprav, obiskovati treningov ter da nimajo tekmovanj. Pri nekaterih športnikih lahko takšni izpadi vplivajo na celotno kariero. Športne panoge se bodo spopadle z izzivom, kako znova vzpostaviti kontinuiteto vadbe.

Ampak kot pravi stari pregovor, da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra – tudi ta kriza je! Namreč, ne morem mimo dejstva, da je šlo pri vrhunskem športu, sploh na mednarodni ravni, že marsikaj preko nekih razumnih meja zdrave pameti, zato bo tudi padec na realna tla verjetno zelo boleč … Nekaj se je potrebno naučiti iz lekcije, ki smo jo dobili. Predvsem spodbujati društva in nacionalne panožne zveze, da svojo dejavnost razširijo na športno rekreacijo in šport za vse, ki jo lahko v času pandemije ponujajo preko spleta. Vrhunski šport pa je češnja na torti dobrega delovanja društva in ne njegov cilj.

Prestavljene so Olimpijske igre v Tokiju, ki bi morale biti letos poleti, prestavljeno je evropsko nogometno prvenstvo, pa tudi druga številna pomembna mednarodna tekmovanja. Predstavljamo si, da to pomeni izreden problem za organizatorje, še posebej z logističnih in finančnih vidikov.

Kaj pa »ustavitev športa« pomeni za športnice in športnike? Saj je znano, da nad njihovo fizično pripravljenostjo bdijo po metodah modernih znanosti in je vodena in nadzorovana do najmanjših podrobnosti. Pravzaprav v modernem času nimamo primerljive situacije, da bi se kaj podobnega zgodilo?

No, za organizatorje velikih tekmovanj so z naskokom največji problem finance. Namreč, vse je bolj ali manj podvrženo televizijskim pravicam in brez dogodkov ni prenosov, brez prenosov pa ni denarja. In tu govorimo o milijardah. Mogoče se sliši malo nenavadno, ampak ta problem je v tej situaciji v Sloveniji v bistvu manjši kot drugje, ker se vrtijo neprimerno nižje vsote in so klubi zato od njih manj odvisni. Niso pa zanemarljive.

Kar pa se tiče športnikov je pomembno, kako dolgo bo trajala prepoved. Če bo kriza trajala tri mesece ali malo več, v večletni karieri športnika ne bi smela imeti posledic. Marsikateremu športniku se to zgodi skozi kariero, ko stakne resno poškodbo, ki ga za nekaj mesecev oddalji od tekmovanj. Nekateri športniki so se v karieri poškodovani celo večkrat, pa jim je po težkih in napornih rehabilitacijah uspela vrnitev in doseganje novih vrhunskih rezultatov.

Mag. Sodržnik, če se vrnemo v Slovenijo. Veliko obiskujete slovenske občine, različne športne klube in njihove zveze. Tudi za njih velja, da so se skoraj vsa športna tekmovanja prekinila. Kako slovenski športniki in športnice, tudi tisti, ki se s športom ukvarjajo na bolj rekreativni ravni, doživljajo ukrepe sedanje epidemije koronavirusa? 

Pravzaprav imam tudi sedaj veliko stika s »terenom«, če se lahko tako izrazim. Dobivam dosti klicev pa tudi informacij s strani naših vodij regijskih pisarn, ki jih imamo vzpostavljene. Skupni imenovalec je seveda pri vseh enak – zaskrbljenost in upanje, da se kriza čim prej konča! Zavedanje o nujnosti ukrepov je visoko, ob tem pa so prisotna tudi različna prizadevanja, da lahko posledice že sedaj vsaj malo omilimo. OKS-ZŠZ je v sodelovanju s Fakulteto za šport in RTV Slovenija nemudoma odreagiral in skupaj smo pripravili vrsto napotkov za telesno vadbo doma, v domačem okolju. Gibanje in telesna dejavnost sta za zdravje vitalnega pomena. Veliko ljudi se še vedno premalo zaveda tega in se tudi na ta način izpostavlja tveganju, da zbolijo!

Verjamem, da posledice pri otrocih in mladih ne bodo tako drastične, saj je njihova potreba po gibanju in s tem ukvarjanju s športom ena izmed primarnih otrokovih potreb. Naloga trenerjev je, da otroke v času krize spodbujajo, tudi s kakšnimi motivacijskimi nagovori preko različnih spletnih aplikacij in jim dajejo napotke, kako ohraniti dobro telesno kondicijo. Tako kot se šoloobvezni otroci izobražujejo na daljavo bi lahko nacionalne panožne zveze vzpostavile treninge na daljavo po vzoru vadb s področja športne rekreacije. Tukaj zaenkrat nacionalne panožne zveze skupaj z OKS-ZŠZ zagotovo nismo naredili dovolj. Za vzgled nam je lahko skupina na FB Športni pedagogi Slovenije, kjer si preko 1000 športnih pedagogov nesebično deli gradiva, vadbe in gibalne igre, ki jih potem preko spletnih učilnic delijo z učenci in starši, ter jih s tem spodbujajo, da da so čimbolj telesno dejavni.

Vlada in Državni zbor prav v teh dneh sprejemata »mega- zakon«, v katerem se bo pomagalo vsem, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Kako tu kaže za šport, športne klube ? Nenazadnje so nekateri, kjer veljajo profesionalni, ali vsaj pol-profesionalni kriteriji, organizirani na podjetniški način oziroma na način, kot to dovoljuje slovenska zakonodaja na tem področju. Bo ta problematika zajeta v naslednjem zakonu, ki ga vlada že pripravlja ?

Na OKS – ZŠZ podpiramo aktivnosti Vlade RS za omejevanje širjenja koronavirusa in ukrepe za omilitev posledic epidemije. Z optimizmom nas navdaja zaveza, da bo Vlada namenila toliko sredstev, kolikor bo treba, da se ohranijo delovna mesta, socialna stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis in potenciali v družbi na splošno. Se pa zavedamo, da bodo potrebni za vsaj delno povrnitev v stanje pred epidemijo nujni ukrepi, ki bodo pomagali ohraniti sredstva za delovanje športnim organizacijam ter v čim večji meri ohraniti oziroma povrniti obstoječe vire prihodkov. Zato menimo, da je poleg ustreznih začasnih ukrepov za povračilo izplačanega nadomestila plače in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost za zaposlene v športnih organizacijah ter izredna pomoč za samozaposlene športne delavce in poklicne športnike, nujno potrebno sprejeti tudi ukrepe, ki bodo ublažili izpad prihodkov športnih organizacij od sponzorjev in drugih podpornikov športa, članov športnih društev (športnikov vseh starosti in kategorij) in obiskovalcev športnih prireditev po epidemiji.

Na Vlado smo že naslovili omenjene predloge in verjamemo, da bodo upoštevani. Ne smemo pozabiti, da je šport pomembna sestavina institucionalne vzgoje in izobraževanja, pospešuje razvoj (športne) industrije, trgovine, turizma in zmeraj bolj povečuje možnosti zaposlovanja. Predvsem pa krepi nacionalno identiteto!

Vodstva različnih nacionalnih tekmovanj, na primer v nogometu, košarki, rokometu, hokeju, odbojki so se tako v Sloveniji kot v številnih evropskih in drugih državah znašli pred nehvaležno nalogo: kako ta tekmovanja zaključiti? Ker zadnje napovedi o trajanju pandemije govorijo o tem, da bo praktično nemogoče ta športna tekmovanja zaključiti v nekih razumnih rokih, ki bi omogočila uvrstitev najboljših klubov na primer v evropska tekmovanja, kakšno je vaše mnenje – bi bila rešitev tudi ta, da se razglasijo zmagovalci glede na trenutno, zamrznjeno situacijo v posameznem tekmovanju?

Večina profesionalnih ligaških tekmovanj je na velikem preizkusu ali bodo še lahko zdržala finančno breme, še posebej v tem položaju, ko ne vedo, kako se bo zaključila sezona!

Tudi tekmovalni sistemi se bodo morali na novo definirati, ne samo pri nas, temveč tudi na mednarodni ravni. Kar poglejte trenutno zmedo z usklajevanjem nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, pa dileme z dokončanjem tekočega prvenstva. Zmeda okoli razglasitve prvakov v določenih panogah je popolna, reševanje zapletov pa bo zelo zahtevno. Nekatere panoge (npr. hokej na ledu) so že končale sezono, nekatere, kot npr. nogomet, še ne. Upajo na skorajšnje končanje krize in vzpostavitev vsaj minimalnih možnosti za kolikor toliko regularno izvedbo prvenstev. Čas bo dal odgovor tudi na to.

Sam pa zagotovo ne podpiram odločitev, ki bi dale prvake »za zeleno mizo«!

Ker velja nogomet za najvažnejšo postransko stvar na svetu, bi se ustavili prav pri njemu. Nekateri pravijo, da jim je od sedanjih ukrepov, ko so tako rekoč stalno v svojem stanovanju, največja sprememba ta, da ob večerih ne morejo uživati ob neposrednih prenosih tekem Lige prvakov in Lige Evropa. V zvezi s tem slišimo, da so številni veliki evropski nogometni klubi zaradi prenehanja tekmovanj pred finančnim zlomom. Nogometaši so primorani, da pristanejo na bistvena znižanja v njihovih prihodkih. Se vam zdi, da bo ena od posledic korona pandemije tudi ta, da se bo zaustavil »divji ples« velikanskih finančnih zneskov, ki so se vrteli v svetu nogometa? Bo vsaj to ena od posledic, ki se zdi, da je dobra in je bila nujno potrebna?

Kot sem že rekel – tudi ta kriza je za nekaj dobra! Privedla bo do neke vrste »resetiranja« vseh sistemov, še posebej vrhunskega športa na mednarodni ravni. Zneski, ki so se vrteli, so postajali astronomski, prav skregani z zdravo pametjo! Športniki, še bolj pa njihovi managerji oz. agencije, ki stojijo za njimi, so se povampirili.

Sem pa prepričan, da bo večina preživela, saj so to klubi z dolgoletno tradicijo. Ampak poslovno okolje se bo pa spremenilo in zahtevalo nove prijeme, drugačen pristop, bolj pošten do okolja in ljudi. In to je lahko samo dobro.

In na koncu, mag. Sodržnik, imate kakšen nasvet ali dobro izkušnjo, kako naj vsi tisti, ki so po naravi ljubitelji športnih aktivnosti, le-te vsaj delno opravljajo tudi sedaj, ko je ključna besedna zveza »ostani doma«? Seveda na način, da bodo upoštevani vsi predlagani ukrepi. Saj nam grški rek »zdrav duh v zdravem telesu« govori, da je telesna aktivnost pomembna tudi za človekovega duha!

Ostani doma pomeni včasih tudi kaj dobrega. Iz vidika športne dejavnosti velja enako. Vsi tisti, ki so prej trdili, da nimajo časa za športno dejavnost (kar je seveda izgovor) so sedaj dobili kar nekaj časa na razpolago, ki ga lahko usmerijo tudi v športno dejavnost. Na medmrežju, družabnih omrežjih, »YouTube« kanalih je ogromno raznovrstne ponudbe različnih športnih vadb, ki jih je vredno preizkusiti, in še več, vztrajati v njih. Namreč pri športni dejavnosti je tako, da je napredek viden le ob redni in sistematični vadbi v daljšem časovnem obdobju. Nagrada, ki jo človek pridobi, ko na tak način investira vase, je velika: več energije, boljše počutje, sreča, zadovoljstvo. Vse to so več kot prepričljivi razlogi, da povabim ljudi, da naj bodo športno dejavni v okviru svojih sposobnosti in omejitev, ki smo jim priča. In če kaj imamo v tem času, je to ČAS. Verjamem, da bo ta poziv marsikoga spodbudil, da bo moje trditve preveril na lastni koži. Ne pozabimo, Slovenci smo od nekdaj bili in vedno bomo športni narod, nenazadnje bomo prvi na svetu, ki bomo, prepričan sem, da že letos, dobili državni praznik Dan Slovenskega športa, ki ga bomo, na športno dejaven način proslavili vsako leto 1. oktobra.