Naprej na vsebino

Janez Podobnik: Z novo vlado je zopet zadišalo po DEMOSU

(kratko razmišljanje ob 30-letnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji)

8. aprila bo minilo 30 let od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, ko je na Cvetno nedeljo leta 1990 zgodovinsko zmago slavila koalicija Demos s 54,8 odstotkov glasov. Sestavila je vlado, katere predsednik je postal Lojze Peterle.

Gre za enega ključnih dogodkov v novejši politični zgodovini Slovencev, ki je omogočil uveljavitev vseh ključnih zahtev Majniške deklaracije iz leta 1989. Najbolj ključen je bil vzpostavitev suverene države slovenskega naroda.

Ko so bili pred štirimi oziroma tremi meseci, tudi v časopisu Slovenec in številnih drugih medijih objavljeni zapisi ob 30. letnici ustanovitve Demosa (4. december 1989) in ob 30. letnici »volilnega sporazuma koalicije Demos (8. januar 1990), se je v zaključkih praviloma pojavila misel »boj Demosa po 30 letih še ni končan«. »Povezovalna in motivacijska moč Demosa, odlične programsko-politične motivacije kot ključnega političnega akterja slovenske demokratične pomladi deluje naprej«, kot da se še ni zgodilo vse, kar je Demos predstavljal in slovenska država, ki izgublja svoje duhovno in vrednostno središče, ki izgublja energijo in optimizem izpred tridesetih let preprosto znova potrebuje Demos kot navdih, kot inspiracijo.

In v začetku letošnjega leta, ki zaradi izbruha pandemije novega koronavirusa postaja »zgodovinsko leto«, ki se ga bomo spominjale generacije, 27. januarja 2020 odstopi predsednik vlade Marjan Šarec. S povsem napačno predpostavko o neizbežnih predčasnih volitvah in nerazumevanjem slovenske ustave, ki za tak primer parlamentarne stranke zavezuje, da storijo vse, da se oblikuje nova parlamentarna večina.

In se je oblikovala. Dve parlamentarni stranki opozicije, SDS in NSi in dve parlamentarni stranki iz koalicije, SMC in DeSus, so sklenili trdno programsko koalicijo do zaključka rednega parlamentarnega mandata. Že v tem kratkem času oblikovanja vlade je v svetu, ne samo na Kitajskem, pač pa že v naši sosedi Italiji izbruh pandemije koronavirusa predstavljala največjo zdravstveno krizo, nekateri pravijo celo od izuma penicilina naprej. En dan pred izvolitvijo nove vlade pod vodenjem Janeza Janše je bila v Sloveniji razglašena epidemija.

V tem zapisu ne bomo podrobneje analizirali, kako je nova vlada, kljub temu, da ji je odhajajoča zapustila slabo popotnico pripravljenosti na epidemijo, zadeve prevzela takoj, odločno in s primernimi ukrepi. Ljudski glas, ki ne zgreši, pa je bil, vse od nastopa nove vlade ta, da »ljudje izražajo olajšanje, da so se stranke dogovorile za Janševo vlado, ker se z njo v krizi počutijo varne«. Vse povedano. Novi vladi je uspelo še nekaj, kar je ključnega pomena. V pripravo številnih potrebnih ukrepov, s katerimi se bo pomagalo in se že pomaga tako gospodarstvu, malim podjetnikom, samozaposlenim, kmetom in vsem družbenim skupinam, od upokojencev do študentov, je vključila strokovnjake in strokovne skupine, ne glede na njihovo politično opredelitev. Odzvali so se tako rekoč vsi.

In sedaj sledi ključna misel tega zapisa . Z novo vlado je zopet zadišalo po Demosu. Kot da pandemija izrisuje nov zemljevid družbenih vrednot. V ospredju so spontano dobile večjo veljavo in spoštovanje vključevalnost, zaupanje, solidarnost. »V tej krizi nobenega ne bomo pustili zadaj« postaja ključna vladna drža, ki med ljudi, ob vseh tesnobah in skrbeh, ki jih prinašajo ukrepi za zajezitev okužb prinaša občutek varnosti. 

Nekatere primerjave med sedanjim časom in dogodki, ki so se v Sloveniji dogajali v času osamosvojitve, se nam kar same ponujajo.  Ob tem se je potrebno zavedati, da je bil zgoščen zgodovinski čas poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja v marsičem drugačen in neponovljiv. Toda, zgodilo se je, da tudi današnji čas potrebuje vključujoči družbeni in politični prostor. V katerem velja, da si »dolžan«, da presegaš ideološke razlike, strankarske apetite in osebne ambicije. In ker vidimo, da se nova vlada trudi ravnati na ta način, tudi v tem vidimo, da nadaljuje tradicijo Demosa. In še nekaj, tu se ne pustimo zmesti od drugačnih, praviloma do nove vlade nenaklonjenih ocen s strani osrednjih slovenskih medijev, z nacionalno RTV na čelu. Tu gre za vsebino. Ljudje so to začutili. Gre za pomembne spremembe v slovenski politiki, ki veliko obeta, tudi dvig zaupanja v slovensko politiko in politike. Zato nosijo vsi ključni ljudje tretje Janševe vlade veliko obvezo in odgovornost, da bo vključevalni model vodenja in delovanja »stal in obstal«. Z vidika evropskih političnih praks to vlado sestavljajo ljudsko krščanska (SDS, NSi), liberalna (SMC) in socialdemokratska (DeSus) politična opcija. V nekem smislu gre za »veliko koalicijo«.

 Prepričani smo, da je tokrat Janez Janša morda pred največjim političnim izzivom v njegovi bogati, za slovenske razmere osupljivi politični poti. Ima dovolj izkušenj, je prekaljen v številnih bitkah, tudi porazih, da sedaj dobro ve, da bo njegova »tretja vlada« najbolj uspešna, če se bodo v njej lahko enakovredno, kadrovsko in programsko počutile doma vse tri ostale stranke koalicije ter bile tudi tako sprejete, z naklonjenostjo med svojimi volivci.

Prav v povezavi s tem, pa je potrebno dodati še naslednje. Presenetljiva novost nove vladne koalicije je v tem, da je njena »pridružena članica« tudi SLS, ki v tem mandatu nima poslancev v Državnem zboru. Ni bil podpisan nek dodaten dogovor. Gre za politično držo stranke, ki v svojem političnem, programskem in človeškem krogu še vedno združuje čutečo ljudsko sredino v slovenski družbi. Njeni člani in simpatizerji zato z naklonjenostjo podpirajo novo vlado. Velika večina koalicijskega programa ima trdno podlago v programu SLS. Prav zato je lahko SLS  pozitivna, iskrena , če je potrebno tudi dobronamerno kritična vest te vlade. Na primer zavzemanje za prehransko samooskrbo Slovenije. SLS v dosedanjih ukrepih vlade vidi premalo ukrepov v to smer. Premalo je bilo narejenega v podporo tistim, ki bodo ali pa ne bodo zagotovili, še posebej v sedanjih razmerah, čeprav to velja tudi za normalno delovanje, večjo samooskrbo s hrano. S tem pa večjo prehransko varnost za celotno državo.

Potrebno pa je ponovno poudariti, da gre resnično za nekaj novega v slovenski politični praksi. Kar najboljšega premore, ali v njenem številčnem Klubu županov SLS ali v močni skupini državnih svetnikov SLS ali v evropsko prepoznavnem poslancu v evropskem parlamentu Francu Bogoviču ali v številnih strokovnjakih, ki imajo izkušnje na različnih področjih v posameznih ministrstvih in drugih državnih podsistemih … to daje na razpolago novi vladni ekipi.

SLS je ostala vsa desetletja svojega delovanja v slovenski politiki, tako v času uspehov kot neuspehov, zvesta dediščini Demosa. Tudi v tem, se na simbolni in praktični ravni, prav v dneh, ko se spominjamo prvih demokratičnih volitev pred 30. leti, kjer je bil Demos zmagovalna koalicija, dodatno potrjuje, da je nova vlada njegova prava naslednica.

V vsem tistem, kar je bilo dobrega in ker danes poznamo ključne napake, ki so vodile do njegove »samoukinitve«, smo prepričani, da se te napake ne bodo ponovile.  

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice