Naprej na vsebino

Korona je darilo Zemlji ob dnevu Zemlje

22. aprila že od leta 1970 praznujemo dan Zemlje, ki ga koordinira globalna Mreža dneva Zemlje. Dogodek vsako leto praznujejo v več kot 192 državah. Tudi v Sloveniji.

Letos ta dan zaznamujemo že petdesetič. Glavna tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi, za katere se vedno bolj zavedamo, da so nujni. Na to nas opominja Zemlja sama predvsem z vremenskimi neprilikami, ki so postale stalnica: od prevroče pomladi do pozebe, ki temu sledi, od suše do toče in tega, da je normalen dež postal prej izjema kot pravilo.

Veliko vlogo pri podnebnih ukrepih mora imeti zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, saj so le-ti, kot ugotavlja stroka, glavni razlog za podnebne spremembe. Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji izpustimo v zrak letno okoli 20.000 kiloton (kt) emisij v ekvivalentu CO2; največ te količine, približno 80 %, izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (po SKD), okoli 20 % pa iz gospodinjstev. V letih po letu 2008, tj. med gospodarsko krizo, je količina izpustov toplogrednih plinov postopoma upadala, od leta 2014 pa se spet povečuje.

Vir: Stat.si

Po podatkih Eurostata je vseh 28 članic EU v letu 2017 izpustilo v zrak skupno 4,6 milijona kiloton toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2  ali povprečno 8,9 tone (t) v ekvivalentu CO2 na prebivalca. Količina emisij praviloma ustreza številu prebivalcev določene države in je bila leta 2017 najvišja v Luksemburgu (16,7 t v ekvivalentu CO2), najnižja pa na Hrvaškem (6 t v ekvivalentu CO2). V Sloveniji smo v letu 2017 izpustili v zrak 9,2 t toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca. Izpusti toplogrednih plinov so se v letih gospodarske krize do leta 2014 tudi na ravni celotne EU-28 zmanjševali, nato pa so v času gospodarske rasti začeli spet počasi naraščati. Kljub temu se je skupna letna količina emisij toplogrednih plinov v EU-28 v desetletju od 2008 do 2017 zmanjšala za 13,5 %, količina emisij na prebivalca pa za 15,3 %. A to še vedno ni dovolj.

Pariški podnebni sporazum, ki je bil sprejet decembra 2015 in je začel veljati novembra 2016, je podpisalo 195 držav. Sporazum države podpisnice zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na dvig temperature za največ 1,5 stopinje. Omejitev segrevanja ozračja bo namreč drastično zmanjšala vplive podnebnih sprememb. Sporazum načrtuje omejitev človeških izpustov toplogrednih plinov med letoma 2050 in 2100 na toliko, da jih bodo drevesa, zemlja in oceani še sposobni sprejeti. Države podpisnice se bodo v skladu s sporazumom vsakih pet let sestale in preverile, ali vsi delujejo v smeri sprejetih sklepov in torej sprejemajo ukrepe, s katerimi zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov. Preverile bodo tudi, kako napredujejo pri doseganju dolgoročnih ciljev, in tako zagotovile preglednost in nadzor. O napredku bodo države obveščale druga drugo in javnost. Pomemben del sporazuma je tudi zaveza, da bodo bogate države finančno pomagale revnejšim, da se prilagodijo na podnebne spremembe in preidejo k obnovljivim virom energije. Kako uspešne so posamezne države pri doseganju cilja in kako uresničljivi so strateški dokumenti držav ter ne nazadnje, ali jih sploh imajo, je sicer vprašanje, ki bi zahtevalo veliko več kot le članek za odgovor.

Vlada RS je 27. februarja letos sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov in obnovljivi viri energije), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. V načrtu so opredeljeni ključni cilji do leta 2030, in sicer: zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, vsaj 35-% izboljšanje energijske učinkovitosti, kar je višje od cilja, sprejetega na ravni EU (32,5 %), vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %), a s prizadevanjem, da se zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24) in vlaganje v raziskave in razvoj v višini 3 % BDP, od tega 1 % BDP javnih sredstev. Cilji, ki naj bi jih dosegli, so krasni in jasni, je pa precej manj jasna pot. V Sloveniji polovico vseh izpustov prispeva promet – edina prava rešitev za to bi bila decentralizacija in vzpostavitev krajših verig, za kar pa se zdi, da ob pisanju teh dokumentov še ni bilo prave energije.

Vsak izmed nas lahko stori veliko

Kot že rečeno, veliko toplogrednih plinov povzroča promet. Kar četrtino prevozov z avtomobili opravimo na kratkih razdaljah, zato jih lahko nadoknadimo s hojo peš ali z vožnjo s kolesom. To smo v času karantene dobro vadili. Namesto avtomobila lahko uporabimo javni prevoz in prispevamo k zmanjšanju števila avtomobilov v prometu, prisedemo h komu kot sopotniki ali povabimo koga s seboj. Kdor lahko, naj zasadi vsaj eno drevo, saj eno drevo v času svojega življenja veže nase 1 tono CO2. Na različne načine lahko zmanjšamo porabo električne energije. Vsakodnevno se trudimo, da proizvedemo čim manj odpadkov – kupujmo izdelke z manj embalaže, ločujmo odpadke, reciklirajmo. Pazimo na porabo vode – roke si lahko milimo in drgnemo dvajset sekund tudi, ne da voda teče ves čas. Uporabljajmo naravi prijazna čistila. In še in še – in najpomembneje: zavedajmo se, da že majhne spremembe naših vsakodnevnih navad lahko imajo velik pozitivni učinek na okolje.

Epidemija koronavirusa je učinkovitejša od strateških dokumentov

Kakorkoli se vzame, kar vse je slabega s seboj prinesla epidemija koronavirusa, je za Zemljo prinesla darilo. Skoraj ves svet se je za nekaj časa ustavil. Potovali smo mnogo manj. S tem se je zelo znižala količina izpustov, ki jih povzroči promet. Manj smo hodili okoli, manj smo tudi smetili. Ker kjer osel leži, dlako pusti, še vedno velja. Začasno zmanjšanje pomorskega prometa je občutno zmanjšalo podvodni hrup in tudi onesnaževanje, zato se zdi voda veliko čistejša. Slike, ki so zaokrožile, da po Benetkah plavajo delfini, so bile sicer fotomontaža, a številni domačini trdijo, da se ne spomnijo, kdaj so videli tako čisto morje. Zemlja se je teh nekaj dni lahko spočila od nas. Ne smemo pozabiti, da je Zemlja obstajala pred nami in bo obstajala za nami, če pa želimo na njej še nekaj časa udobno bivati, bomo morali za to storiti še marsikaj. Čas je torej, da manj govorimo o reševanju planeta Zemlja in spregovorimo o reševanju človeštva, o ustvarjanju razmer, v katerih lahko preživimo – morda bomo tako učinkovitejši.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice