Izplačilo regresa 2020 – kakšni so pogoji?
Izplačilo regresa 2020 po ZDR-1 je določeno s pravilom, da je delodajalec dolžan izplačati regres, ki znaša najmanj toliko, kot je višina minimalne plače. Minimalna plača od 1. 1. 2020 naprej znaša 940,58 evra bruto za polni delovni čas in tudi minimalni znesek za izplačilo regresa 2020 znaša enako. Za izplačilo regresa za leto 2020 prav tako velja, da je regres v višini 100 % zadnje znane PP v Republiki Sloveniji neobdavčen. Do te višine ni treba niti obračunati prispevkov in akontacije dohodnine. Višina izplačila regresa 2020 je odvisna predvsem od delovnega mesta in od tega, na kakšni podlagi je sklenjena pogodba o delu, znesek pa je odvisen od tega, kje je posameznik zaposlen. Zakon o delovnih razmerjih ne določa nobenega konkretnega zneska, ki ga je delodajalec dolžan izplačati, le to, da ga je dolžan izplačati in da naj bi bilo izplačilo najmanj v vrednosti minimalne plače. Minimalni regres se lahko določa v okviru kolektivne pogodbe, kakšnega zakona ali pa internega akta delodajalca. V javnem sektorju je višina regresa določena v znesku minimalne plače, razen za javne uslužbence, ki prejemajo osnovno plačo, ki ustreza 18. ali nižjemu plačilnemu razredu. Za te velja, da se na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS dogovori regres za letni dopust. V zasebnem sektorju se regres 2020 izplača najmanj v znesku višine minimalne plače. Glede na trenutne razmere, ki so nastale zaradi karantene in izbruha koronavirusa, pa se mnogi verjetno sprašujejo tudi, kako je z izplačilom regresa v primeru čakanja na delo.
Kako je z izplačilom regresa, če je zaposleni na čakanju?
Ob omejenih ukrepih dela, ki so trenutno na trgu dela tudi na račun epidemije covida-19, so mnogi zaposleni začasno na čakanju. Delovnopravni status za zaposlenega posameznika ostaja nespremenjen in tako ostajajo zaposleni tudi, ko so na čakanju, v rednem delovnem razmerju, v katerega imajo vključena vsa obvezna zavarovanja, čeprav v tem času svojega dela ne opravljajo. V času čakanja na delo pa imajo tudi pravico do nadomestila plače v višini 80 % svoje povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom »čakalne dobe«. Tudi izplačilo regresa 2020 je pravica zaposlenih. Prav tako je pravica zaposlenih tudi letni dopust, ki se pridobi s samo zaposlitvijo oziroma podpisom pogodbe o zaposlitvi. Ob vsem tem pa je treba poudariti tudi to, da se ta pravila vendarle razlikujejo med različnimi podjetji in posameznimi delodajalci, ki si pravila radi prikrojijo po svoje, toda pravica vsakega posameznega zaposlenega je, čeprav je trenutno na čakanju, tudi izplačilo regresa 2020 in letni dopust, če je zaposleni zaposlen celotno koledarsko leto. Na to ne vpliva niti to, da je bil zaposleni za določen čas napoten na čakanje na delo. Količina dni, ki pripadajo posameznemu zaposlenemu v koledarskemu letu, pa je odvisna od določil v pogodbi o zaposlitvi in osebnih razmer ter stanja zaposlenega (npr. število otrok, delovna doba …). Pri sami odmeri dopusta je delodajalec dolžan upoštevati tudi določbo ZDR-1 in kolektivno pogodbo, ki ga veže z zaposlenim. Prav tako je treba zaposlene vsako leto do konca marca tudi pisno obvestiti o letnem dopustu in razpolaganju z njim za tekoče koledarsko leto. Izplačilo regresa pripada vsem zaposlenim, kot jim pripada tudi pravica do letnega dopusta. Je pa pri vsem tem treba opozoriti tudi na vse novosti in spremembe, ki se dogajajo na področju zakonodaje, zato ni odveč morebitnih odprtih vprašanj razjasniti pri kakšni uradni osebi, ki nenehno spremlja spremembe na tovrstnem področju in je z njimi tudi zelo dobro seznanjena, da ni nepotrebnih nejasnosti.
Kdaj je rok za izplačilo regresa 2020 in kdo je do njega upravičen?
Rok za izplačilo regresa 2020 je do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Javni uslužbenci ga bodo prejeli skupaj z izplačilom majske plače. Rok za izplačilo regresa se lahko zamakne zgolj, če je delodajalec v resnih likvidnostnih težavah ali če tako določa pogodba. Zamakne se lahko najkasneje do 1. novembra. Celoten regres se izplača v primeru, da je zaposleni zanj upravičen, ker je pri delodajalcu zaposlen celo leto. Če mu je delovno razmerje prenehalo med letom ali pa se je med letom šele zaposlil, mu pripada le sorazmerni del regresa, štejejo se le polni meseci od začetka zaposlitve. Če je bil zaposleni v celotnem koledarskem letu zaposlen pri več delodajalcih, mu je vsak dolžan izplačati sorazmerni del regresa, torej za čas, ko je bil zaposlen pri njih. Tudi zaposleni, ki so zaposlenih za krajši delovni čas in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, so upravičeni do regresa, toda v sorazmerju s pogodbo o delu, ki so jo sklenili. V primeru da zaposleni prejme regres, do katerega ni bil upravičen, je dolžan preveč izplačan regres vrniti. V tem primeru lahko delodajalec preveč izplačan regres tudi izravna z njegovo plačo, toda zgolj s pisnim dovoljenjem zaposlenega. Prav tako tudi osebam, ki se upokojijo po juliju letos, pripada del letnega dodatka, ki se izplača v sorazmernem delu glede na datum izplačila prve pokojnine oziroma prvega nadomestila.
Powered by Contextual Related Posts
