Naprej na vsebino

Šolanje na domu je dobra alternativa javnim šolam

Šolanje na domu je izobraževanje otrok v udobju lastnega doma ali na različnih krajih, ki niso šole. Šolanje na domu običajno izvajajo kar starši, lahko pa tudi mentor ali spletni učitelj. Mnoge družine po svetu se raje odločijo za manj formalne načine izobraževanja, torej za šolanje na domu, kot da svojega otroka vpišejo v javno ali zasebno šolo. Šolanje na domu je zelo pogosta oblika izobraževanja v Severni Ameriki, Združenem Kraljestvu in tudi drugod po Evropi. V preteklosti je bilo šolanje na domu stalna praksa, ki so ga izvajali starši in lokalna skupnost, vse dokler se niso uvedli zakoni o obveznem obiskovanju šole. Tako je danes v nekaterih državah šolanje na domu nezakonito ali omejeno s posebnimi pogoji, v določenih razvitih državah pa je tovrstno izobraževanje pravno dovoljena alternativa javnim in zasebnim šolam. V zadnjih nekaj letih je šolanje na domu v porastu. Z ameriškega ministrstva za izobraževanje poročajo, da se je od leta 1999 do danes število otrok, ki se izobražujejo doma, podvojilo. V Sloveniji se je v šolskem letu 2018/2019 doma šolalo 332 otrok. Prednost takšnega izobraževanja je gotovo ta, da sta učni načrt in učno okolje individualno prilagojena učencu in njegovim sposobnostim. Vendar pa izobraževalne institucije, ki nudijo šolanje na domu, opozarjajo, da šolanje na domu ni za vsakega.   

Šolanje na domu in učenje črk. Foto: Pixabay

Nekatere prednosti in slabosti, ki jih moramo poznati, preden se odločimo za šolanje na domu.

Dejstvo je, da se za šolanje na domu nameni več družinskega časa. Pri tem imajo starši večjo vlogo pri učenju, večji nadzor nad učnim procesom, kar pa vpliva tudi na gradnjo boljših, močnejših odnosov. Slabost pri tem je, da je naloga staršev načrtovanje učnega procesa, vsakodnevnih aktivnosti in administrativno delo, ki ga v šolah opravijo učitelji. Pogosto staršem primanjkuje časa, ki ga lahko porabijo zase. Če pogledamo na šolanje na domu iz finančnega vidika, je prednost ta, da so lahko počitnice in druge družinske aktivnosti vključene v del učnega načrta. V šolanje na domu je treba vložiti veliko časa, kar lahko zmanjša mesečni prihodek, saj ima samo eden od staršev čas za zaposlitev s polnim delovnim časom. Otroci, ki se šolajo na domu, so deležni manj motenj zaradi učencev, ki izobraževanja ne cenijo, in tako lahko lažje in hitreje dosegajo svoje cilje. Otroci so na svoje dosežke tudi ponosnejši, saj so jih dosegli s pomočjo samomotivacije. Otroci, ki se šolajo doma, niso vključeni v podelitvene slovesnosti in podobne prireditve, ki so stalnica v javnih in zasebnih šolah, na voljo pa imajo več časa za vključevanje v aktivnosti znotraj svoje skupnosti.     

Učni material za šolanje na domu. Foto: Pixabay

Kako šolanje na domu vpliva na socializacijo otrok?

Institucije, ki so specializirane za šolanje na domu, poročajo, da obstajajo prednosti in slabosti glede socialnih izkušenj otrok, ki se šolajo na domu, prav tako kot pri otrocih v javnih in zasebnih šolah. Izkušnje otrok se razlikujejo, zato je najustrezneje reči, da je karakteristika socializacije v domačem okolju drugačna. Otroci, ki se šolajo doma, niso toliko izpostavljeni pritiskom vrstnikov in ustrahovanju, oboje pa vpliva na raven otrokove samozavesti in akademski uspeh. V zasebnih in javnih šolah je lahko pritisk, da se otrok vklopi v družbo ali doseže določeno raven socialnega statusa med sošolci, zelo velik. Zaradi tega se starši pogosto odločijo za šolanje na domu. S tem tudi zmanjšajo možnosti, da bi na otrokove vrednote vplivali vrstniki ali da bi se njihov otrok soočil z družbenimi posmehi ali nasiljem. Šolanje na domu zahteva manj vsakodnevnih interakcij z velikim številom otrok, hkrati pa lahko otroci, ki se šolajo doma, porabijo dnevno manj časa za sodelovanje v organiziranih aktivnostih z vrstniki. To pa ne pomeni, da otroci, ki se šolajo doma, nimajo možnosti druženja z vrstniki ali se ne vključujejo v športne in druge aktivnosti. V povprečju doma šolani otroci sodelujejo v svoji skupnosti pogosteje kot otroci iz javnih in zasebnih šol. So tudi manj sedeči in se družijo s širšim krogom odraslih (predvsem strokovnjakov) kot njihovi vrstniki v javnih šolah. Šolanje na domu je zelo fleksibilne narave in lahko vključuje več izletov, terenskih vaj, izkušenj iz resničnega življenja in praktičnega učenja. Otroci, ki se šolajo doma, se pogosto udeležujejo športnih aktivnosti, so člani rekreativnih športnih klubov in s klubom sodelujejo v športnih ligah. Nekateri otroci se šolajo doma prav zato, ker so zaradi svojih športnih ali umetniških talentov vključeni v šport in druge aktivnosti na visokem nivoju in jim tradicionalno šolanje tega ne bi omogočilo.   

Šolanje na domu vpliva tudi na samopodobo otroka. Strokovnjaki poročajo, da je samopodoba otrok, ki so vključeni v šolanje na domu, bistveno višja kot pri otrocih, ki obiskujejo javne in zasebne šole, kar posledično vpliva tudi na njihove akademske dosežke. Ob tem pravijo, da je zelo malo otrok, ki se izobražujejo doma, socialno prikrajšanih in da so iz vidika socializacije otroci, ki se šolajo doma, celo v prednosti pred otroki, ki obiskujejo tradicionalne šole. Po podatkih ankete, ki jo je izvedel ameriški nacionalni inštitut za šolanje na domu leta 2003, je več kot 70 % odraslih, ki so se v otroštvu šolali doma, aktivno vključenih v svoje skupnosti, v primerjavi z manj kot 40 % odraslih podobne starosti, ki so bili deležni tradicionalne izobrazbe. Odrasli, ki so se v otroštvu šolali doma, so tudi bolj vpleteni v državljanske zadeve, v precej višjem odstotku se udeležujejo glasovanj, več jih poroča, da se jim življenje zdi vznemirljivo, in so z njim tudi zelo zadovoljni.   

Komentarji

avatar
  Prijava na obveščanje  
Obvestila o

Prijava na e-novice