Skip to content

Kresovi kljub prepovedi goreli od Prekmurja do Primorske

Kresovanje je na Slovenskem del kulturne dediščine, ki sega daleč nazaj, vse do poganskih časov. S kurjenjem kresov oziroma z ognjem naj bi simbolično pomagali Soncu, da bi se čim bolj ogrelo in zasijalo z vso svojo močjo. Po ljudskem izročilu naj bi imela kresna noč izjemen pomen, saj naj bi v njej ljudje slišali govoriti živali in tudi nekatere rastline naj bi v tej noči pridobile posebno moč.

Kurjenje kresov dobi nov pomen s praznikom dela

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se je začela v letu 1866 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delovnik. Takrat je tudi kresovanje dobilo nov pomen. S kurjenjem kresov na predvečer praznika dela so delavci opozarjali na svoje pravice z neke vrste vizualnimi opozorili. Kresovi, ki se vidijo daleč, so tako služili kot komunikacijsko »orodje«.

Mistika usahnila, druženje ostalo

Danes kresovanje ne predstavlja več ničesar mističnega, ampak ima zgolj družbeni značaj. Prav zaradi družbenega značaja kresovanja letos, v času epidemije covida-19, prvomajska srečanja in kresovanja niso bila dovoljena, a to marsikoga ni ustavilo. Prav tako kurjačev kresov ni ustavila razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja.

»Morebitne posameznike in društva, ki so imela namen organizirati tradicionalna kresovanja, opozarjamo na dosledno upoštevanje določil Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. Zato pozivamo, da ne kurite kresov, ne sežigate vejevja in drugega materiala, saj s tem dodatno obremenjujete interventne službe, kot so gasilci in policisti, ki so v teh dneh med tistimi poklici, ki so zelo obremenjeni s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa,« so že pred petimi dnevi pozvali na generalni policijski upravi.

Kresovi so goreli od Prekmurja do Primorske

Ne glede na prepoved kurjenja so imeli gasilci preteklo noč polne roke dela. Že pred deveto zvečer so gasili kres v Kromberku, nato večjo količino dračja, ki so ga občani zakurili v Logatcu. Kup lesa je gorel v Zabukovici v občini Žalec. Manjši kres so prižgali v Žabkarjevi ulici v Ljubljani. Kresovi so goreli tudi v kraju Volarje v občini Tolmin, v Solkanu, v kraju Jeronim v občini Vransko, pa tudi v Prekmurju v občini Beltinci ter na Koroškem v občini Slovenj Gradec. Portal uprave za zaščito in reševanje poroča še o več drugih gašenjih, a ni izrecno zapisano, ali je šlo za kresove.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice