Kaj omogoča korupcijo pri javnih naročilih?

Sistemska korupcija, pri kateri preko javnega naročanja v žepe posameznikov in privilegiranih podjetij odtekajo velike količine davkoplačevalskega denarja, je v Sloveniji stalnica. Da preprečili tovrstne malverzacije, ki škodujejo državi in njenim državljanom, bo potrebno spremeniti sistem nadzora in zagotoviti transparentnost. Kje se pojavljajo luknje, ki omogočajo krajo javnega denarja, in s kakšnimi korupcijskimi tveganji se soočamo v Sloveniji? O tem smo se pogovarjali z Marjanom Podobnikom, predsednikom SLS, ki se je s to problematiko skupaj s sodelavci v svojem kabinetu intenzivno ukvarjal v letih 1997-2000, ko je bil podpredsednik vlade. Stranka SLS pa je pod njegovim vodstvom pred nekaj meseci v Državni svet vložila predlog sprememb Zakona o javnem naročanju s ciljem zmanjšati oziroma preprečiti korupcijska tveganja.

Javno naročanje v Sloveniji poteka v štirih fazah. Kakšna je vloga prve, predrazpisne faze, in kakšna tveganja predstavlja?

Lahko rečemo, da je predrazpisna faza najpomembnejša, saj predstavlja temelje projekta. Tu je potrebno izvesti analizo trga, omogočiti strokovni dialog z udeležbo podjetij, ki bi pri projektu lahko sodelovala, oceniti celotno vrednost javnega naročila itd.

Prva faza prinaša več korupcijskih tveganj, denimo drobitev javnih naročil in oddajanje poslov dvornim dobaviteljem po naročilnicah. Naročnik posamezne sklope lahko izloči in jih odda brez javnih naročil pod mejnimi vrednostmi. Drugo tveganje je favoriziranje enega ponudnika, po možnosti tistega, ki je sodeloval pri raziskavi trga, ki jo je seveda priredil sebi v prid. S tem prihaja tudi do vplivanja posameznih zainteresiranih ponudnikov na naročnika (državo, javno ustanovo, občino…), kaj mora kupiti, in ne, kaj dejansko rabi. Tehnične specifikacije so v takšnih primerih pogosto pripravljene s strani ponudnikov, ki jih potem naročniku prinesejo “na ključku”. Naročnik nato razpisne zahteve priredi željam ponudnika.

Drugo fazo predstavlja oblikovanje razpisne dokumentacije, kamor sodi opredelitev pogojev, meril in tehničnih specifikacij. Tudi tu prihaja do zlorab?

Seveda. Pri pripravi dokumentacije je temeljno pravilo, da morajo biti pogoji, ki jih naročnik določi, sorazmerni in v povezavi s predmetom javnega naročanja. Velikokrat pa so prirejeni, diskriminatorni in pisani na kožo posameznim ponudnikom. Čeprav imamo v Sloveniji organe, ki naj bi ščitili javni interes (Računsko sodišče, KPK, Agencija za varstvo konkurence), v praksi ugotavljamo, da je bil do sedaj zaradi zaščite javnega interesa postopek pravnega varstva pred Državno revizijsko komisiji uveden zgolj na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila Agencije za varstvo konkurence. Javnega interesa, ki se med drugim kaže v ogrožanju premoženja večje vrednosti, preko postopkov pravnega varstva očitno ne varujemo učinkovito.

Mnogokrat se zgodi, da naročnik pripravi specifikacije, ki so pisane na kožo le enemu ponudniku, čeprav bi nek predmet lahko dobavilo več potencialnih dobaviteljev, saj je konkurenca na trgu zagotovljena. Za zadovoljitev potreb naročnika sploh ni nujno, da mu nek predmet dobavi točno določen, seveda favoriziran dobavitelj. Da bi takšni dobavitelji dobili posel, naročniki pripravljajo dokumentacijo zelo restriktivno (visoke reference, preveliko število referenc, zahteva, da mora imeti ponudnik zaposlen kader, visoka bonitetna ocena, oddaljenost od sedeža, odzivni čas, rok dobave,…), s čimer izločijo druge morebitne ponudnike. Takšna restriktivnost je zakonsko dopustna, ni pa nujna. Ko takšni ponudniki dobijo posel, pa ga velikokrat ne izpeljejo po merilih, zahtevanih v razpisu, saj izvedbo prepustijo nekvalificiranim podizvajalcem.

Težavo predstavlja tudi prilagajanje merila najugodnejšega ponudnika. Poleg cene naročnik dodeli točke tudi za večje število referenc, dodeljuje točke za funkcije blaga, ki objektivno gledano niso potrebne, so pa lastne zgolj nekaterim favoriziranim ponudnikom. Tudi vzorci pogodb so velikokrat pripravljeni pomanjkljivo, kar botruje aneksom v fazi izvedbe, zaradi česar je le-ta dražja.

Tretja faza je faza preverjanja ponudb in izbira najugodnejšega ponudnika. Na tej točki razpisi pogosto “padejo”. Zakaj se to dogaja?

Zaradi zlorabe možnosti zavrnitve ponudbe. Večkrat se ugotovi, da ni najugodnejša favorizirana ponudba, kar pomeni, da bi moral naročnik izbrati drugo. Namesto tega rajši zavrne vse in ponovi razpis, s tem pa da favoriziranemu ponudniku možnost, da ponudbo ponovno odda. Ker so cene iz prejšnjega razpisa jasne, bo le ta »šel pod ceno«m potem pa z aneksi nadoknadil izgubo. Večkrat so tudi izbrane pogodbe, ki niso dopustne, drugim ponudnikom pa naročnik sklicujoč se na poslovno skrivnost onemogoči vpogled v to ponudbo, zaradi česar ne morejo uveljaviti pravnega varstva.

Pri izbiri neprimernih ponudb naročnik na podlagi svoje diskrecijske pravice ponudnika ne pozove na dopolnitev ponudbe (čeprav bi bilo glede na vsebino manjkajočega dokument ponudbo mogoče dopolniti). Takšno ponudbo zavrne in izbere drugo, ki je veliko dražja, v praksi so razlike v ceni zelo visoke. Takšno ravnanje naročnika je sicer zakonito, ni pa gospodarno.

Kaj pa v četrti, izvedbeni fazi? To je nekako faza dodajanja aneksov, vpleteni so tudi nadzorniki… koliko korupcije to omogoča?

Aneksi so brez dvoma velik problem. Do nekaterih pride zaradi predhodnih dogovor z naročnikom za nadgradnje. To so prilagoditve po prvem dostavku 95. člena ZJN-3, kjer višina aneksa ni omejena. Naročnik in izvajalec se torej predhodno dogovorita, koliko denarja bo izvajalec naknadno dobil. Veliko sredstev se naknadno odvede tudi preko aneksov, ki nimajo podlage v drugem in tretjem dostavku 95. člena ZJN-3. Tukaj gre za tako imenovane navidezne okoliščine. Izvajalci si pripisujejo tudi dodatna dela, ki so neopredeljena, problem so tudi slabi popisi.

Pogosto se dogaja, da izvajalci dobavljajo material slabše kvalitete, ali celo takega z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kot zahteva razpis. Da se vse navedene možnosti korupcije izvedejo, pa je seveda potrebno sodelovanje med izvajalci in nadzorniki, ki si preplačana sredstva prilastijo.