Rezultati raziskave o covidu-19 končno znani

Končno smo dočakali rezultate raziskave o novem koronavirusu, ki bodo eden izmed glavnih parametrov pri odločanju o sproščanju nadaljnjih vladnih ukrepov, tudi pri odprtju vzgojno-izobraževalnih ustanov. Z rezultati je bila najprej seznanjena strokovna komisija pod vodstvom dr. Bojane Beovič, nato včeraj popoldan vlada in danes na novinarski konferenci širša javnost.

Svet pozna šest vrst koronavirusov, štirje so med ljudmi prisotni vseskozi, še posebej v zimskem času. Zadnji koronavirus – covid-19 je trenutno najnevarnejši, predvsem zaradi dejstva, ker je naše znanje o njem še pomanjkljivo. Strokovnjaki so zanj izvedeli šele konec decembra lani, v sredini januarja so pripravili prvi test in vsak nov dan raziskave o njem pokažejo nekaj novega. Tudi vsesplošna slovenska raziskava, katere prva faza je bila opravljena v preteklih dneh, je pokazala kar nekaj novosti. Treba je poudariti, da izsledki te raziskave veljajo le za Slovenijo in se v njih med drugim odražajo naši sprejeti ukrepi. Teh rezultatov ni moč posplošiti na celoten svet, lahko pa s 95-odstotno gotovostjo trdimo, da veljajo za celotno Slovenijo. Glavni akterji poteka raziskave so bili in so še izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, prof. dr. Blaž Zupan in prof. dr. Mario Poljak.

Raziskava poteka v treh delih. Prva faza je že za nami. V njej so osebam, ki so pristale na to, da bodo v raziskavi sodelovale, vzeli bris (pokaže, če je oseba pozitivna oziroma je zaznati v brisu dedni material virusa) in kri (pokaže protitelesca). Prvotno so v vzorec želeli vključiti 3000 oseb, na koncu je sodelovanje potrdilo 1368 oseb. 1367 osebam so vzeli bris in 1318 osebam kri. Sedaj bodo vse testirane osebe do oktobra preverjali vsakih 14 dni. Oktobra sledi druga in sklepna faza, ki bo dala uporabne rezultate o tem, kako se virus vede na daljši rok. To pa bo tudi osnova pri postavljanju ugotovitev, ali bo cepljenje smiselno in ali je prekuženost sploh mogoča. Prav tako bo jasno, ali je virus sploh mogoče zajeziti, ali bomo v prihodnje morali staviti le na srečo in upati, da se ne okužimo, če pa se, da bo potek bolezni mil.

Na današnji novinarski konferenci so povedali, da so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih raziskave. Preprosto povedano, dva testiranca sta bila pozitivna. Pri enem so okužbo odkrili na novo, pri drugem so jo potrdili v preteklosti in je imel delce virusa v žrelu, a verjetno ni bil kužen. Rezultati so pokazali, da je prekuženost sicer bolj ali manj enakomerno razporejena po vseh starostnih skupinah. Pri 41 sodelujočih v raziskavi niso odkrili akutne okužbe, ampak le protitelesa v krvi. 65 odstotkov le-teh je navajalo, da je imelo v preteklih dveh do treh mesecih vsaj en simptom, značilen za covid-19. Podatki torej kažejo na 3,1-odstotno prekuženost. Do sedaj je v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec, kar približno znese 66.000 oseb.

Avtorji raziskave so izrecno opozorili, da iz študije nikakor ne moremo sklepati po stopnji smrtnosti, kajti le-ta ne odstopa bistveno od primerljivih evropskih držav, a je ob tem treba dodati, da so primerjave otežene zaradi različnega določanja vzroka smrti po državah. Veliko težav nastane predvsem pri ugotavljanju, zakaj je nekdo umrl, saj se prvotno napiše tisto, kar je bilo »na vrhu ledene gore«. Prav možno je, da bo kje napisan vzrok smrti odpoved srca, pa bo v resnici šlo za zaplete zaradi koronavirusa. Prav tako so poudarili, da koronavirusa ni moč primerjati s sezonsko gripo.

Izpostavljeno je bilo, da še vedno ni jasno, ali je oseba, ki je prebolela koronavirusno okužbo, tudi imuna na vnovično okužbo z novim koronavirusom. Marsikatera virusna okužba namreč povzroči imunost za vse življenje, pri tem pa so koronavirusi žal izjema. Pri tistih, ki so že dlje časa prisotni v našem okolju, je imunost po okužbi šibka in kratkotrajna. Kako in kaj bo z novim virusom, se trenutno še ne ve. Kar nekaj ugibanj se je v zadnjem času pojavilo (še posebno, ko so v Ameriki potrdili, da je covid-19 k njim prišel že veliko prej), ali smo uvodni val imeli v tistem času, ko so bile vzgojno-izobraževale ustanove zdesetkane zaradi domnevne gripe. Mario Polak meni, da je možno, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten že pred prvimi testi konec januarja. Mogoče sledi še ena raziskava, ko bodo preverili shranjeno kri iz januarja.

Izpostavljeno je bilo tudi samoplačniško testiranje in po mnenju avtorjev raziskave so takšna testiranja prej zavajajoča kot pa kakršnakoli osnova za resno presojo. Menijo, da testiranje lahko opravi zgolj in samo ustrezno usposobljena oseba. Hitri samoplačniški testi, ki so bili ponujeni širši javnosti, pokažejo zgolj prisotnost protiteles, kar še ne pomeni, da je oseba pozitivna in kužna za ostale, hkrati pa je lahko oseba okužena, a še ni razvila protitelesc. Zato so tovrstna testiranja sama sebi namen in tržna niša in zgolj potešijo radovednost posameznika.

Sedaj je mogoče jasno, da v Sloveniji ni bilo zgolj 1500 okuženih, ampak blizu 60.000. Mogoče je epidemiološka slika trenutno ugodna, a če bodo nekateri svoje trenutno vedenje nadaljevali, se nam drugi val obeta že veliko pred jesenjo. Nihče si ne želi, da bi zaradi brezvestnega vedenja čez slab mesec morali spet ustaviti javno življenje.