Naprej na vsebino

Na RTV-ju najvišje plače novinarjev

Naloga novinarjev v sami osnovi je, da širšo javnost verodostojno, objektivno in jasno seznanjajo z dogodki, ki se dogajajo in so posredno in neposredno pomembni za javnost. Zdi se, da imamo v Sloveniji vsaj dve vrsti novinarjev, poklicne, ki so zaposleni v nacionalnih medijih in so prevečkrat v vlogi političnih trobil, ter ostale, ki vedno znova dajejo na tehtnico verodostojno, objektivno poročanje in lastno preživetje. Žal slednje prevečkrat pretehta in so potem temu primerne novice, ki jih lahko spremljamo.

Slaba zakonodajo na trgu ustvarja kaos

Srčika možnosti tovrstnega stanja je v zakonodaji, ki je dokaj nejasna, ima kar nekaj pravnih praznin in ni prilagojena dejanskemu stanju. Novinar je po slovenski zakonodaji oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem ali razvrščanjem informacij za objavo prek medijev in je zaposlen pri izdajatelju ali samostojno kot poklic opravlja novinarsko delo. Nikakor ni jasno, kdo je lahko novinar. Pred letom 2000 je bila običajna pot bodočega novinarja gimnazija in potem Fakulteta za družbene vede (FDV), smer novinar. Z ustanovitvijo t. i. Medijske šole so dobili bodoči novinarji še eno možnost izobraževanja – Medijska srednja šola in nato FDV. A v poplavi spletnih in televizijskih medijev se zdi, da je poklic novinarja dokaj iskan. Kar je na trgu ustvarilo zmedo, saj je novinar dandanes vsakdo, ki ima 5 minut časa in dovolj domišljije ter nekaj »stricev iz ozadja«, da ustvari zgodbo, ki se bo zdela ljudem verjetna. Korektnost, strokovnost, iskrenost, spoštljivost, sočutje, odločnost in zmožnost presojanja, kaj je res in kaj ne, očitno niso več potrebni. Društva novinarjev že leta opozarjajo, da se na takšen način ustvarja kaos, ki spodkopava ugled  novinarskega poklica.

Drugo težavo predstavljajo oblike zaposlovanja. Nekje do leta 2016 je bil velik delež novinarjev redno zaposlen v medijskih hišah, odhode v pokoj in pomanjkanje kadrov so nadomeščali s honorarci, ki so bili zaposleni s pogodbami civilnega prava. Sicer je šlo za prikrita delovna razmerja, a so medijske hiše na ta način večinoma ohranjale kvalitetne in raznolike medijske vsebine. Po letu 2016 je tovrstna prekarizacija poklica postala redkejša. Zaradi naraščanja spletnih medijev in upada prodaje tiskanih medijev so bile medijske hiše  prisiljene v krčenje vsebin in odpuščanje novinarjev. Zaradi manjših dobičkov uprave racionalizirajo poslovanje in zmanjšujejo stroške dela, zato so zlasti v Delu in v Večeru število novinarjev zmanjšali ali jim spremenili pogodbe o zaposlitvi. Velik del novinarjev dela prek s.p. ali po avtorski pogodbi. Bistvena razlika je, če novinar dela za tiskani, spletni ali radijski oziroma televizijski medij. Trenutno so najbolje plačani prispevki za tiskane medije. A v bitki za preživetje novinarji dostikrat pristanejo na slabše pogoje, nizko plačilo, ali so zamenjani s študenti, ki so pripravljeni delati za nekaj evrov na prispevek, oziroma s posamezniki, ki mesečno spišejo po 200 ali več prispevkov za nekaj evrov. Na ta način se zgubljajo tako kvaliteta in verodostojnost vsebine kot ugled poklica.

Novinarji že nekaj let nimajo več nacionalne kolektivne pogodbe, ki bi bile v korist tako novinarjem kot medijskim hišam, a pri slednjih za to ni interesa. Konec koncev se jim finančno veliko bolj izplača prekarno delo in ustvarjanje puhlih, brezdušnih vsebin, ki sicer pritegnejo bralce, so na videz senzacionalne, zavajajoče, a nič ne dajejo. Dnevnik, Delo, Primorske novice, RTV in STA imajo sicer sklenjene kolektivne pogodbe na podjetniški ravni, s katerimi so nekatere pravice urejene, vendar so podvržene tveganju postopnega zniževanja in tudi prekinjanja kolektivnih pogodb, kar seveda pomeni povečevanje nestabilnosti in slabše delovne razmere.

Danes mora biti novinar multipraktik.

Dobro plačani le nekateri novinarji

Ker ni kolektivne pogodbe, ki je med drugim tudi urejala višino plačila in se je plača novinarja začetnika brez dodatkov začela pri 900,00 evrih neto, novinarja z desetletnimi delovnimi izkušnjami pa brez dodatkov pri 1.200,00 do 1.400,00 evrih, je na trgu kaos. Dandanes so po uradnih podatkih novinarji plačani med od 5,92 evra do 11,67 evra na uro, če imajo srečo, da so redno zaposleni in imajo že nekajletne izkušnje. Če je novinar samostojni podjetnik, je za pisanje prispevkov plačan različno, odvisno od tega, za kateri medij je prispevek namenjen, koliko besed šteje in kako zahteven je. Za tiskane medije se cena prispevka začne pri 0,030 evra na besedo (približno 25 evrov na prispevek), pa vse do 0,12 evra na besedo (približno 150 evrov za prispevek). Običajno tovrstni prispevki piscu vzamejo lahko dan, dva ali celo teden. Čisto drugačna zgodba je pri prispevkih za spletne medije. Cena za t. i. Seo prispevek je povprečno 0,015 evra na besedo (približno 12 evrov na prispevek), cena t. i. navadnega prispevka je 0,020 evra na besedo (približno 16 evrov na prispevek), cena kolumne je približno 0,025 evra na besedo (približno 20 evrov na prispevek) in cena t. i. raziskovalnega prispevka je identična ceni navadnega prispevka v tiskanem mediju, torej 0,030 evra na besedo. Seveda se cena razlikuje tudi glede na pisca in njegov renome. Pisec, ki prinaša večjo branost, je plačan več.

Podobno je z novinarji, ki delajo pred mikrofonom in pred televizijskem ekranom. Večji kot imajo ugled in višji kot sta njihova poslušanost in gledanost, višje urne postavke si lahko postavljajo. Marsikdo pa si je nekdaj ustvaril ime in je še danes njegova urna postavka bistveno višja kot od marsikaterega državnega uradnika.

Žal pa se zaradi kaosa na novinarskem trgu dogajajo mnoge anomalije in plačevanje novinarjev glede na strankarsko pripadnost in lojalnost določeni politični opciji.

Najbolj plačani so novinarji RTV. Foto: Srdjan Zivulovic/BOBO

Kakšne so plače na RTV-ju

Popolnoma drugačna situacija pa je na RTV-ju, za katerega državljani plačujemo mesečni prispevek. Po podatkih letnega potočila so na RTV Slovenija lani imeli  3,2 milijona evrov izgube in imajo 2272 redno zaposlenih ter 530 honorarnih sodelavcev. Še bolj zanimive so osnovne plače zaposlenih. Generalni direktor Igor Kadunc je uvrščen v 60. plačni razred, torej mesečno prejema 4.454,47 evra bruto osnovne plače brez vštetih dodatkov. Direktor Radia Slovenija Mirko Štular in direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak sta uvrščena v 58. plačilni razred in prejemata 4.118,41 evra bruto osnovne plače. Odgovorni uredniki so s 3.009,28 evra uvrščeni v 50. plačilni razred. Voditelji Dnevnika, Odmevov in Tarče so uvrščeni v 45. plačilni razred in prejmejo 2.473,41 evra osnovne bruto plače. Glavni komentator voditelj je uvrščen v 47. plači razred, katerega osnovna vrednost po veljavni plačni lestvici znaša 2.675,25 evra bruto. Najnižje plačani novinarji na RTV so uvrščeni v 28. plačilni razred in prejmejo 1.269,78 evra osnovne plače.

Biti novinar je odgovorno, na trenutke nevarno delo, a glede na trenutno stanje v tej branži je zelo pomembno, kdo je tvoj delodajalec. Vsekakor se zdi zaposlitev na RTV Slovenija najboljša odločitev, a za kakšno ceno. Marsikateri novinar se le s težavo prebija skozi mesec, prispevek, ki ga spiše, ni njegov in zanj ne dobi kakšnih dodatnih procentov. Namreč: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) dopušča, da je uporaba avtorskih del tudi prosta (npr. za potrebe obveščanja javnosti, za potrebe pouka idr.), to je brez avtorjevega dovoljenja in brez plačila honorarja avtorju. Prosto je tudi reproduciranje (kopiranje, presnemavanje) avtorskih del za privatno uporabo fizičnih oseb ali za lastno uporabo znotraj nekaterih javnih ustanov (arhivi, knjižnice, šole). Za ublažitev škode, ki jo avtorji utrpijo s prostim privatnim reproduciranjem njihovih del, jim zakon priznava posebno pavšalno nadomestilo, ki so ga dolžni plačati proizvajalci oziroma uvozniki proizvodov, ki omogočajo množično kopiranje in presnemavanje avtorskih del. Slednje se dosledno uporablja za avtorje glasbe, knjig, novinarji s svojimi prispevki pa so tu spregledani. V kolikor so člani Društva novinarjev Slovenije, imajo še nekaj možnosti, da bo njihovo avtorsko delo ustrezno obravnavano, a večina prekarcev, ki pišejo za različne medije, je svojo izobrazbo pridobila na različnih univerzah in zavodih, ki dostikrat nimajo kaj veliko z novinarskim delom, in niso člani DNS. Prepuščeni so sami sebi in lastni iznajdljivosti ter se dnevno borijo na zelo manipulativnem trgu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice