Kaj vse morajo starejši vedeti o covid-19 za lažji vsakdan

Ne glede na to, da se zadnjih nekaj dni dozdeva, predvsem po obnašanju mnogih posameznikov sodeč, da smo novi koronavirus že premagali ali pa ga sploh nikoli ni bilo, še zdaleč ni tako. Zavedati se moramo, da se epidemiološka slika lahko prav hitro poslabša, če se ne bomo držali preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, in lahko se zgodi, da bomo drugi val okužb, sicer predviden za jesen, dočakali precej prej. Zato ne bo odveč, da se še enkrat spomnimo, kaj o tem virusu, ki je glavni vir novic zadnjih nekaj mesecev, že vemo.

Kaj je covid-19?

Covid-19 je bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus, ki pred decembrom 2019 pri ljudeh še ni bil ugotovljen – zato mu rečemo novi koronavirus in zato nosi v imenu številko 19. V večini primerov covid-19 povzroča blage simptome, ki vključujejo suh kašelj, utrujenost in povišano telesno temperaturo, čeprav povišana telesna temperatura pri starejših ni nujno eden izmed simptomov. Drugi blagi simptomi vključujejo neugodje in bolečine, zamašen nos, izcedek iz nosu, vneto grlo ali drisko. Nekateri se okužijo, vendar ne razvijejo nobenih simptomov in se na splošno počutijo dobro. Večina ljudi po bolezni okreva brez posebnega zdravljenja. Približno 1 na vsakih 6 ljudi, ki zbolijo za covidom-19, resno zboli in ima težave z dihanjem.

Kako se covid-19 prenaša?

Virus covid-19 se prenaša z okužene na zdravo osebo. Bolezen se med populacijo širi kapljično, z majhnimi kapljicami iz nosu ali ust, ki se širijo, ko oseba s covidom-19 kašlja ali izdihne. Te kapljice pristanejo na predmetih in površinah okoli okužene osebe. Virus se prenaša tudi, ko se zdrava oseba dotakne teh predmetov in površin ter nato svojih oči, nosu ali ust. Prav tako se okužba prenaša z vdihavanjem mikro kapljic, ki se širijo s kašljanjem in izdihavanjem in ostanejo v zraku.

Kdo je v nevarnosti za razvoj resne bolezni?

Starejši ljudje in ljudje vseh starosti s predhodnimi zdravstvenimi stanji (kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, srčne bolezni, pljučne bolezni ali rak) pogosteje razvijejo resnejše simptome kot drugi.

Ali obstaja cepivo, zdravilo ali zdravljenje za covid-19?

Medtem ko lahko nekatera zdravila zahodne medicine, tradicionalna ali domača zdravila nudijo olajšanje in ublažijo simptome blagega covida-19, ni dokazano, da bi katerokoli zdravilo preprečilo ali pozdravilo bolezen. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ne priporoča samozdravljenja z nobenimi zdravili, vključno z antibiotiki, kot preventivo ali zdravilo za covid-19. Trenutno je v teku več kliničnih preskušanj zahodnih in tradicionalnih zdravil. SZO usklajuje prizadevanja za razvoj cepiva in zdravil za preprečevanje in zdravljenje covida-19 in bo še naprej zagotavljala posodobljene informacije, takoj ko bodo na voljo rezultati raziskav.

Kaj lahko storim, da preprečim širjenje okužbe?

Za preprečevanje širjenja okužbe vsak lahko stori pet stvari.

1. Roke si pogosto in temeljito umivajte z milom in vodo ter jih temeljito posušite.

Uporabite lahko tudi razkužilo za roke na osnovi alkohola, če vaše roke niso vidno umazane in če je ta izdelek na voljo. Pogosto čiščenje rok bo virus odstranilo, če je na vaših rokah, preden ga prek dotika oči, nosu ali ust prenesete nase. Če razkužilo ali milo nista na voljo, je tretja možnost za umivanje rok uporaba klorirane vode (0,05%), vendar ni idealna, ker pogosta uporaba lahko draži vašo kožo.

2. Ko kašljate in kihate, si pokrijte usta in nos s komolcem ali robcem.

In ne pozabite takoj nato odvreči robca v pokriti koš in si umiti rok. S tem zaščitite druge pred vsakim virusom, ki se prenaša kapljično s kašljanjem ali kihanjem – ne le pred covidom-19, temveč tudi pred prehladom, gripo …

3. Izogibajte se dotikanju oči, nosu in ust.

Z rokami se dotikate številnih površin, ki so lahko »okužene« z virusom. Če se z nečistimi rokami dotaknete oči, nosu ali ust, lahko virus prenesete s površine vase.

4. Izogibajte se tesnega stika z drugimi ljudmi

Če so nacionalne ali lokalne oblasti uvedle omejevalne ukrepe, je pomembno, da jih spoštujete. Rekreacija zunaj doma je pomembna za vaše fizično in duševno zdravje, vendar jo smete izvajati le, če to dovoljujejo predpisi za vaše območje. Ko greste ven, se izogibajte gneči in vzdržujte razdaljo vsaj 1 meter (ali dolžino iztegnjenih rok) od drugih. Izogibajte se nepotrebnim obiskom pri vas doma. Če so obiski potrebni (npr. negovalec za pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih), prosite svojega obiskovalca, da redno preverja, ali ima morda kakšne simptome, in pride k vam le, če je popolnoma zdrav. Obiskovalce prosite, naj tudi sami upoštevajo teh pet ključnih ukrepov, vključno z umivanjem rok, takoj, ko vstopijo v vaš dom.

5. Vsak dan očistite in razkužite površine, ki se jih pogosto dotikate.

To vključuje mize, kljuke na vratih, stikala za luči, pulte, ročaje, telefon, tipkovnice, stranišča, pipe in pomivalna korita. Če so površine umazane, pred razkuževanjem uporabite detergent ali milo in vodo.

Kot je bilo že večkrat omenjeno, starejši ljudje žal spadajo v rizično skupino za okužbo s covidom-19. Zato smo (povzeto po nasvetih SZO) pripravili nekaj nasvetov, kako se lahko pripravite na covid-19 v svoji bližini.

Da se pripravite na covid-19 ali katero koli drugo izredno stanje, lahko storite veliko.

Seznanite se s posebnimi ukrepi, sprejetimi v vaši skupnosti, kot tudi s storitvami in viri zanesljivih informacij, ki so na voljo v primeru izrednih zdravstvenih razmer (npr. dostava na dom, psihosocialna podpora, spletna stran ministrstva za zdravje, kako do pokojnine, če so banke zaprte …).

Naredite seznam osnovnih potrebščin, ki jih boste potrebovali za vsaj dva tedna, in če je to mogoče, naj vam jih dostavijo na dom (npr. živila z daljšim rokom trajanja, gospodinjske izdelke, baterije za pripomočke, ki jih uporabljate, zdravila na recept). Če tega ne zmorete sami, prosite družinske člane, negovalca, sosede ali zadolžene v vaši lokalni skupnosti (npr. štab civilne zaščite), da vam pomagajo pri naročanju in/ali dostavi živil ali zdravil na recept. Prepričajte se, da imate dobroimetje na kartici za telefon, v kolikor uporabljate mobi kartico, in določite mesto za redno polnjenje telefona, tako da boste lahko ostali v stiku z družino in prijatelji ter po potrebi poklicali na pomoč.

Sestavite svoj seznam številk za klic v sili (npr. telefonska številka vprašanja in pomoč v povezavi s covidom-19, številke bolnišnic in zdravstvenih storitev za nujne primere, telefonska številka za žrtve zlorabe, telefonska številka za psihosocialno podporo) in podpornih stikov (npr. družinski člani in prijatelji, glavni skrbnik oz. negovalec, lokalni socialni delavec, društvo upokojencev). Če živite sami, boste morda želeli deliti ta seznam in prositi svoje sosede, družino ali negovalca, da ste v rednem stiku po telefonu ali prek videoklepeta.

Z osebnim zdravnikom se pogovorite o tem, kako lahko v času covida-19 naslavljate svoje zdravstvene potrebe. To lahko vključuje preložitev nenujnih obiskov zdravnika, ki jih lahko nadomestite s pogovorom z zdravnikom ali zdravstvenim delavcem po telefonu ali v videoklepetu in/ali prerazporeditev vašega plana cepljenja.

Če ste odvisni od pomoči negovalca, skupaj z njim poiščite drugo osebo, ki ji lahko zaupate, da vam bo nudila pomoč, če vaš negovalec ne bo mogel nadaljevati oskrbe zaradi bolezni ali iz kateregakoli drugega razloga. Skupaj pripravita natančen zapis o osebni negi in drugi pomoči, ki jo potrebujete, in o načinu, kako jo je treba zagotoviti, ter zapis delite z »rezervnim« negovalcem, da bo pripravljen na zagotavljanje ustrezne oskrbe v primeru, da bo to potrebno.  

Če ste vi sami glavni skrbnik druge osebe, ki je odvisna od vaše oskrbe (npr. vnuk, starejši zakonec, invalidni otrok), določite osebo, ki ji vi in oseba, za katero skrbite, zaupata in bo lahko prevzela vaše odgovornosti, če zbolite.

Če v vašem domu živi več ljudi, v kolikor je to mogoče, pripravite ločen prostor, v katerem se lahko kdorkoli, ki kaže simptome, značilne za covid-19, izolira od ostalih. Če nimate prostora za samoizolacijo, se obrnite na pristojne v lokalni skupnosti ali na zdravstveno osebje in preverite, ali obstaja prostor v skupnosti, ki bi vam v primeru, da je treba člana družine izolirati, lahko bil v pomoč.

Premislite, kaj je za vas najbolj pomembno v zvezi z nego in podporo, vključno z medicinsko obravnavo, če se vam zgodi kaj, kar bo povzročilo, da ne bi mogli sami sprejemati odločitev. Svoje želje zapišite in jih delite z ljudmi, ki jim zaupate.

Prav tako pomembna kot priprava na izredno stanje je vsakodnevna skrb za zdravje in dobro počutje v času epidemije covida-19 ali katerihkoli drugih izrednih razmer.

V čim večji meri vzdržujte običajno rutino in svoj dnevni urnik, vključno s spanjem, obroki in aktivnostmi.

Vzdržujte socialne stike. Vsak dan ali v največji možni meri se pogovarjajte s tistimi, ki jih imate radi, in tistimi, ki jim zaupate, prek telefonskih in videoklicev ali sporočil, pisanja pisem itd. Izkoristite ta čas za izražanje svojih občutkov in pogovorih o skupnih konjičkih.

Bodite fizično aktivni vsak dan. Zmanjšajte dolga obdobja sedenja in vzpostavite dnevno rutino, ki vključuje vsaj 30 minut vadbe. Poskrbite, da boste izvajali dejavnosti, ki so varne in primerne za vašo raven telesne pripravljenosti. Za ohranjanje telesne aktivnosti so primerna tudi dnevna gospodinjska opravila, sledite on-line vadbi (npr. tai či, joga) ali izberite svojo najljubšo glasbo in zaplešite.

Pijte dovolj vode in jejte zdrave in uravnotežene obroke. Tako boste hidrirani, okrepili boste svoj imunski sistem in zmanjšali tveganje za kronične in nalezljive bolezni.

Izogibajte se kajenju in pitju alkohola. Kadilci so verjetno bolj izpostavljeni covidu-19, ker lahko kajenje vpliva na sposobnost pljuč in poleg tega poveča možnost prenosa virusa z roke v usta. Pitje alkohola ne samo da moti vaš spanec, ampak lahko tudi poveča tveganje za padce, oslabi vaš imunski sistem in poseže v delovanje kateregakoli zdravila na recept, ki ga jemljete.

Zelo pomembno je tudi, da si občasno privoščite odmor od spremljanja novic o covidu-19, saj lahko dolgotrajna izpostavljenost novicam o bolezni povzroči občutke tesnobe in obupa. Poiščite novice v določenem delu dneva in vedno iz zanesljivega vira, kot je spletno mesto NIJZ ali medij, ki mu zaupate, da boste lažje razlikovali dejstva od govoric ali prevar.

Ukvarjajte se s konjički in dejavnostmi, v katerih uživate ali se naučite česa novega. Kognitivne vaje, kot je branje knjige ali reševanje križanke in sudoku, bodo vaš um ohranile aktiven in vas odvrnile od skrbi. Ta čas lahko uporabite tudi za vodenje dnevnika dobrega počutja.

Če trpite za kronično boleznijo, redno jemljite predpisana zdravila in upoštevajte nasvete osebnega zdravnika glede pregledov ali telefonskih posvetov.

Če imate nujno zdravstveno stanje, ki ni povezano s covidom-19, se takoj obrnite na zdravstveno službo za nujne primere in se pozanimajte, kako ukrepati naprej. Upoštevajte navodila zdravstvenega delavca.

Če vam stres, skrb, strah ali žalost več dni zapored preprečujejo vsakodnevne dejavnosti, poiščite psihosocialno podporo, ki je na voljo v vaši bližini. Če doživite zlorabo ali nasilje, povejte to nekomu, ki mu zaupate, in prijavite ustreznim organom. Podporo lahko poiščete tudi prek namenskih telefonskih linij za pomoč, ki so na voljo.

V obdobju epidemije je tudi več verjetnosti, da izgubimo koga, ki nam je blizu. Kaj naj storimo v tem primeru, še posebno, ko pogrebi in žalovanja, kot smo jih navajeni, zaradi lastne varnosti niso priporočljiva?

Izgubiti nekoga, ki ti je blizu, je vedno težko, ne glede na vzrok. V teh izrednih okoliščinah, ko je vaša običajna rutina motena in pogrebi morda niso dovoljeni ali pa so dovoljeni, a ocenite, da je zaradi vašega lastnega zdravstvenega stanja bolje, da vzdržujete socialno distanco, je morda še težje. Upoštevanje teh nasvetov lahko pomaga.

Ne kritizirajte se za to, kako se počutite. Ko izgubite družinskega člana ali prijatelja zaradi covida-19 ali iz drugega razloga, lahko občutite celo vrsto čustev. Morda imate tudi težave s spanjem ali nizko raven energije. Vsi ti občutki so normalni, saj ni ne pravega in ne napačnega načina, kako čutiti žalost in procesirati izgubo.

Vzemite si čas, da predelate svoja čustva, ki jih je povzročila izguba. Morda mislite, da žalost in bolečina, ki ju čutite, nikoli ne bosta minili, a v večini primerov se ti občutki sčasoma zmanjšajo.

Redno se pogovarjajte z ljudmi, ki jim lahko zaupate svoje občutke.

Vzdržujte svojo rutino, kolikor je to mogoče, in se poskušajte osredotočiti na dejavnosti, ki vam prinašajo veselje.

Poiščite nasvete in tolažbo ljudi, ki jim zaupate (npr. verski voditelji, delavci s področja duševnega zdravja ali drugi zaupni člani vaše skupnosti), a pri tem ne pozabite na socialno distanco.

Razmislite o alternativnih načinih slovesa od osebe, ki je umrla, na primer s pisanjem pisma ali posvetitvijo risbe ljubljeni osebi. To so majhna dejanja, ki vam lahko pomagajo obvladati žalost in izgubo, zlasti v primerih, ko pogrebne storitve niso dovoljene, ali pa so, kot je že bilo omenjeno, dovoljene, a zaradi lastne varnosti ocenite, da je bolje, da se ne družite v večji skupini ljudi.

Večina priporočil je uporabna tako v času epidemije covida-19 kot tudi v obdobjih širjenja gripe, nekatera pa tudi za lažji vsakdan starejših, še posebej tistih, ki živijo sami. Zato vas, ne glede na to, da se zdi, da je najhujše že mimo, prosimo, da zapis delite s svojimi starejšimi sorodniki, prijatelji, znanci in sosedi ter jim priskočite na pomoč pri iskanju pomembnih telefonskih številk pa tudi pri nabavi živil in drugih pomembnih življenjskih potrebščin. Kdo ve, kdaj se mi sami znajdemo na njihovem mestu …