17.000 dijakov poziva odgovorne, naj odpovedo maturo

Matura je že od nekdaj veljala za preizkus zrelosti, za zaključek obdobja, ko se je otrok končno odločil, kam bo njegova pot vodila. Tekom let se je odnos do mature spreminjal, postajala je vse bolj kompleksen dejavnik, ki dijakom prinaša  predvsem stres in v njih prebuja anksioznost.

Dober mesec nazaj so dijaki Gimnazije Poljane že spisali javno pismo o izvedbi letošnje mature ter ga naslovili na ustrezne institucije, a žal so bili spregledani in preslišani. Zato se je 17.000 dijakov odločilo, da spiše novo javno pismo, ki si ga lahko v celoti tudi preberete, kjer so na argumentiran način predstavili vse težave, ki jih imajo, ter predstavili predlog rešitve težave.

Javno pismo dijakov:

1. Datum izvedbe mature se bliža, prilagoditve pa so bile zaenkrat minimalne. Konkretno:

• v kolikor kandidat dva tedna pred izvedbo maturitetnega izpita kaže znake okužbe ali je bil v stiku s okuženim, se mora udeležiti jesenskega roka mature,
• nekatere šole/profesorji podaljšanih rokov za oddajo seminarskih nalog niso upoštevali,
• esej se je premaknilo na isti dan, kot imamo 2. polo slovenščine.

2. Pouk na daljavo je slaba alternativa pouku v živo:

• število ur pouka prek spleta med dijaki močno variira (od 0h do 7h pouka na teden);
• različni profesorji so različno ažurni/dosledni/spretni pri izvajanju pouka;
• na omejenih predavanjih je zastavljanje vprašanj, ki so ključna za razumevanje snovi, oteženo;
• slaba internetna povezava povzroča motnje pri pouku;
• slika profesorja, ki predava in uporablja gradivo, je odvisna od kvalitete kamere na računalniku;
• možnost sodelovanja dijaka je odvisna od tega, ali sploh ima računalnik ter tiskalnik, da lahko natisne šolsko gradivo;
• mir v razredu ni primerljiv z motnjami, ki jih imamo v domačem okolju (družinski člani, možnost svojega učnega okolja).

3. Dijaki nimajo zagotovljenih enakih pogojev:

• dostopnost do tiskalnika, računalnika, gradiva je omejena in ponekod nemogoča;
• nekateri dijaki so v domačem okolju dodatno obremenjeni z odgovornostmi (varstvo otrok staršev, ki hodijo na delo, skrb za starejše ipd.);
• mednarodna gimnazija letos ne opravlja mature, dijaki pa se vpisujejo na enake fakultete kot ostali dijaki/srednješolci;
• nekateri dijaki, katerih bližnji so bili prizadeti zaradi koronavirusa, še dodatno trpijo za tesnobo.

4. Zadnje raziskave so pokazale možnost nadaljnjih izbruhov koronavirusa, zato je obisk šole 18. maja in v času mature potencialno izzivanje katastrofe.

5. Pouk 18.-22. maja ne nadomešča priprav na maturo, ki so jih bili deležni dotedanji dijaki:

• pouk, ki naj bi trajal 5 dni in se končal 7 dni pred maturo, predvsem pomeni za dijake pridobivanje ocen pri šolskih predmetih – tudi nematuritetnih (zviševanje/popravljanje ipd.);
• dijaki vozači in dijaki iz dijaških domov bodo imeli za obisk kratkega, 5-dnevnega pouka veliko več preglavic kot ugodnosti in čas potovanja je v veliko primerih daljši od dveh ur;
• ker je pouk obvezen, profesorji ne bodo omogočili poučevanja na daljavo za tiste, ki se jim zdi obisk šol sporen ali onemogočen iz ne-zdravstvenih razlogov;
• dijaki bomo morali veliko časa nositi maske, iz izkušenj pa vemo, da je že samo obisk trgovine z masko za 15 minut skoraj neznosen;
• omogočen pouk zgolj kot odgovor na naš argument, da je letošnja matura krivična, ker dijaki nismo imeli omogočenih običajnih priprav na maturo;
• številni učeči profesorji spadajo tudi v rizične skupine in tako sploh ne bodo izvajali priprav na maturo v šolah, kljub temu da je to publicirani namen tedna med 18. in 22. 5. 2020.

6. Dijaki se zaradi pomanjkanja socializiranja in pozornosti sovrstnikov spopadamo z duševnimi stiskami: anksioza, panični napadi, depresija ipd. (glede na poročanje šolskih psihologinj je v času karantene število prizadetih dijakov močno naraslo). Letos smo bili prikrajšani že maturantskega plesa, uživanja zadnjih trenutkov gimnazije in srednjih šol s sošolci in razrednega slikanja, ki naj bi nas leta 2020 spomnil drugače kot leta, ko smo kljub izrednim pogojem opravljali maturo, kot da se nič ni zgodilo.

Poleg vsega naštetega nam je bilo odvzeto tudi trimesečno obdobje, ki na večini šol predstavlja najintenzivnejši del priprav na maturo pod vodstvom učečih profesorjev.

Pomemben faktor je tudi naše mnenje, ki v tem času ni bilo upoštevano, kvečjemu ignorirano ali ponarejeno – večkrat je bilo omenjeno, da je želja dijakov, da se matura izvede, kljub temu da po našem mnenju ni nihče vprašal. Številna javna pisma, peticije za prilagoditev/ukinitev mature 2020 in ankete pa so pokazale, da ne želimo letošnje mature iz legitimnih razlogov in ne zaradi lenobe ali strahu pred tako imenovanim zrelostnim izpitom.

Dijaki so letos svojo zrelost pokazali že s tem, ko so na podlagi členov in zakonov o maturi predlagali cel niz prilagoditev za izvedbo mature oziroma so dejansko ARGUMENTIRALI, zakaj menijo, da letošnja matura ni upravičena.

Vsi ti predlogi so ostali nekomentirani in neupoštevani.

Primer predloga:

Glede na oddane prijavnice na fakultete so okvirne številke glede prostih mest že znane. Tako se ve, kje je število kandidatov prekoračeno in kje ne. Ker se zavedamo, da je potreben nek način razporejanja dijakov na prosta mesta, predlagamo slednje: nekatere fakultete za vpis zahtevajo določene izbirne predmete. Kjer se na fakulteto vpiše več kandidatov, kolikor je prostih mest, bi lahko fakultete izpitne pole izbirnih predmetov uporabile za tako imenovan sprejemni izpit. Ker opravljanje sprejemnega izpita ne bi bilo potrebno pri vseh maturantih, bi se tudi na šolah izognili mnogim težavam, kot je ustrezna razporeditev po učilnicah, število nadzornih in učečih profesorjev, možnost prenosa okužbe. Hkrati bi se z uporabo maturitetnih pol za sprejemni izpit razbremenile fakultete, v smislu, da jim ne bi bilo treba sestavljati novih izpitov.

V kolikor fakultete nimajo zahtevanega izbirnega predmeta, pa imajo še vedno preveč prijavljenih, bi lahko določile nujno opravljanje enega od treh osnovnih predmetov (slovenščina/tuji jezik/matematika) oziroma bi se o sprejemu odločile glede na naše zaključne ocene, za katere smo dijaki prav tako trdo delali.

So pa njihovo stisko slišali v stranki SLS, kjer na celotno zmedo okoli izvedbe letošnje mature podpredsednica Suzana Lara Krause odgovarja: »SLS je že 21. aprila s sporočilom za javnost pozvala k odpovedi splošne in poklicne mature. Opozorili smo na dejstvo, da dijaki nimajo zagotovljenih enakih pogojev. Nimajo vsi enake dostopnosti do tiskalnika, računalnika in s tem gradiva, marsikje težavo predstavlja tudi dostopnost širokopasovnega signala pri uporabi podatkovnih naprav, še posebno na podeželju.

22. aprila smo dali izjavo za javnost, v kateri smo spraševali, ali so maturantje poskusni zajčki. Spraševali smo, v čem je matura tako pomembna, da se mora izvesti tudi v času, ko se je svet praktično ustavil, in ali to dijakov četrtih letnikov ne postavlja v vlogo poskusnih zajčkov, saj je bila odločitev o maturi sprejeta, preden so znani rezultati raziskave o razširjenosti covid-19 v Sloveniji. Izpostavili smo stisko mladih, ki takrat še niso vedeli, ali se bodo lahko na maturo pripravljali v šoli ali bo vse odvisno od njihovega samostojnega dela. Prav tako smo opozorili tudi na to, da nimajo vsi enakih možnosti, kar se bo lahko izkazalo tudi pri uspehu na maturi in posledično pri nezmožnosti vpisa na želeno fakulteto.

23. aprila sem kot kompromis med zaključevanjem šolskega leta za maturante in varnostjo predlagala, da se izjemoma izvede le jesenski rok mature. Predlog je bil podan v duhu mišljenja, da je želja dijakov, da se matura izvede, kajti nisem vedela, da dijakov dejansko nihče ni nič vprašal, kot so zapisali v svojem pozivu. V polnosti podpiram njihov utemeljen predlog, da se glede na to, da so prijavnice na fakultete že oddane in so okvirne številke glede prostih mest že znane in se, kot navajajo, ve, kje je število kandidatov prekoračeno in kje ne, v primeru, da se na fakulteto vpiše več kandidatov, kot je prostih mest, izvedejo sprejemni izpiti iz izbirnih predmetov. V kolikor fakultete nimajo zahtevanega izbirnega predmeta, pa imajo še vedno preveč prijavljenih, bi lahko določile nujno opravljanje enega od treh osnovnih predmetov (slovenščina/tuji jezik/ matematika) oziroma bi se o sprejemu odločile glede na zaključne ocene dijakov, za katere verjamem, da so dijaki, še posebno v izrednih razmerah, povzročenih z epidemijo novega koronavirusa, trdo delali.«

Časa je še malo in smiselno bi bilo, da bi se matura glede na stiske dijakov, na dejansko stanje in na morebitno povzročeno škodo dijakom za vse življenje vsaj letos ukinila in bi dijakom, bodočim študentom, omogočili manj stresen prehod v naslednjo stopnjo odraščanja. Nikakor ni smiselno, da bodo zaradi slabših rezultatov sprejeti na napačne fakultete ali pa bodo leto preprosto pavzirali. Žal pa ministrica dr. Simona Kustec noče ali ne zmore razumeti stiske dijakov in mu je danes na novinarski konferenci sporočila, da se naj raje pripravljajo na maturo.