Skip to content

Izvršba v času pandemije

Interventni ukrepi, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije z namenom čim boljšega in kvalitetnejšega obvladovanja širjenja novega koronavirusa SARS-CoV-2, imajo pomemben vpliv tudi na trenutni položaj upnikov in dolžnikov, saj vsaj začasno bistveno omejujejo možnost izterjave upnikovih terjatev do dolžnikov in vsaj začasno ščitijo pred temi prisilnimi posegi dolžnike.

Upoštevajoč Odredbo Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka člena 83 a Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, najkasneje do 1. julija 2020 ali do objave sklepa Vlade RS o prenehanju razlogov za sprejete ukrepe sodišča namreč ne izdajajo novih sklepov o izvršbi.

Poleg navedenega je bistveno to, da je odloženo tudi izvrševanje sklepov o izvršbi, ki so bili izdani že pred razglasitvijo izrednih razmer tako v izvršilnih postopkih, ki tečejo na osnovi Zakona o izvršbi in zavarovanju, kot v davčnih izvršbah, ki tečejo na osnovi Zakona o davčnem postopku. Gre za tako imenovani odlog izvršbe od 11. aprila do 31. maja 2020 z možnostjo 30-dnevnega podaljšanja oziroma, če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana, se odlog podaljša za 30 dni, do 30. junija 2020. Ta predpis pa pozna tudi izjemo, in sicer po 93. členu ZIUZEOP, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

To praktično pomeni, da upniki po sodni poti trenutno ne morejo učinkovito priti do poplačila svojih terjatev in da so po drugi strani dolžniki v tem času »varni« pred terjatvami upnikov. Upniki sicer v tem času lahko pri pristojnem sodišču vložijo predlog za izvršbo, bodisi elektronsko ali po pošti, vendar sodišče zaradi moratorija do 1. junija 2020 sklepa ne bo izdalo niti ga ne bo vročalo ne upniku ne dolžniku.

Vendar si v trenutnih razmerah upniki pri sodiščih vendarle lahko zagotovijo zavarovanje svojih terjatev, kar jim bo omogočalo uspešno izterjavo kasneje, ko bodo izvršilni postopki spet stekli. Upniki z izvršilnim naslovom tako lahko predlagajo ustanovitev zastavne pravice na dolžniku lastnih dobrinah in imetju, upniki brez izvršilnega naslova pa lahko predlagajo izdajo predhodne in/ali začasne odredbe ali pa zamrznitev bančnega računa dolžnika po Uredbi EU št. 655/2014. Ker gre za nekoliko bolj zapletene postopke, je v teh postopkih zaradi kvalitete predloga in strokovnosti le-tega vsekakor priporočljiva pomoč pravnega strokovnjaka oz. odvetnika. Postopki zavarovanja so smiselni le, če upnik zagotovo ve, da njegov dolžnik v času epidemije koronavirusa dobro posluje. Z zavarovanjem svojih terjatev upnik namreč lahko prepreči, da dolžnikovo premoženje v času, ko izvršba ni mogoča, izginja neznano kam.

Večini dolžnikov se v tem času, ko vlada določenim ranljivim skupinam namenja katero koli od pomoči zaradi posledic epidemije covida-19, poraja vprašanje, ali jim upniki lahko zarubijo ta sredstva zaradi dolgov iz minulih obdobij.

Odgovor je – ne.

Vse oblike pomoči, prejete na podlagi ZIUZEOP in njegovih dopolnitev, so izvzete iz izvršbe, davčne izvršbe in tudi iz stečajne mase, če je dolžnik v osebnem stečaju. Tako, primeroma, ni mogoče z izvršbo poseči na krizni dodatek, izplačan delavcem, ki delajo, na temeljni dohodek za samozaposlene, na solidarnostni dodatek, izplačan prejemnikom socialne pomoči in varstvenega dodatka, na solidarnostni dodatek, izplačan upokojencem, študentom in drugim ranljivim skupinam (staršem, družinskim pomočnikom, veteranom ), na začasno denarno nadomestilo, na finančno pomoč kmetom kot tudi na druge oblike pomoči, izplačane na osnovi določil ZIUZEOP in njegovih kasnejših dopolnil. Navedeno pa seveda ne velja za vse prejemke, ki predstavljajo izplačilo nadomestila plače.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice