
Poljedelstvo je ena izmed dejavnosti kmetijstva ali agrikulture. Skupaj z živinorejo predstavlja prvotno dejavnost, s katero se je človek začel ukvarjati. Poljedelstvo je znanost in umetnost obdelovanja zemlje ter gojenja rastlin. Vključuje pripravo rastlinskih pridelkov za uporabo in njihovo distribucijo na različne trge. Kmetijstvo zagotavlja pridelavo večine hrane in proizvodnje tkanin na svetu. Živinoreja zagotavlja usnje in volno, medtem ko poljedelstvo skrbi za pridelavo bombaža. Poljedelstvo in njegovi pridelki se med posameznimi deli sveta razlikujejo, prav tako se razlikujejo uporabljeni načini kmetovanja. V okviru poljedelstva se pridelujejo žita, zelenjava, sadje in olja. Čeprav se je skozi čas v razvitih državah sveta zanimanje za poljedelstvo zmanjšalo, je še zmeraj več kot četrtina svetovnih delavcev zaposlena v kmetijstvu. Tako sta živinorejec in poljedelec še vedno najpogostejša poklica v svetu.
Poljedelstvo včasih in danes
Skozi stoletja je razvoj kmetijstva prispeval k vzponu civilizacij. Poljedelstvo sega več kot tisoč let nazaj, medtem ko se je nabiranje zrn začelo že pred vsaj 100.000 leti. Pred več kot 11.000 leti so se ljudje postopoma naučili gojiti rastlinske pridelke. Pridelovali so predvsem žitarice in korenasto zelenjavo, njihovo življenje je temeljilo na poljedelstvu. Potem ko so ljudje obvladali poljedelstvo, so začeli tudi udomačevati in rediti živali. Pred 2000 leti je večina sveta postala odvisna od kmetijstva in poljedelstva. Gojenje in pridelovanje domačih vrst rastlin je ustvarilo presežke hrane, ki so jo ljudje lahko prodali. Poljedelstvo in živinoreja sta vodila k razvoju vasi. Ljudje so začeli trgovati, gospodarstvo je postajalo vse bolj uspešno, vasi so rasle v mesta in civilizacija se je vse bolj razvijala.

Danes sta poljedelstvo in živinoreja drugačna. Poznamo dva načina pridelave hrane. Samooskrbno poljedelstvo temelji na pridelavi hrane za zadovoljevanje potreb posamezne družine in zajema majhno območje pridelovanja hrane z omejenimi sredstvi. Na drugi strani imamo intenzivno industrijsko poljedelstvo, ki temelji na avtomatizaciji in masovni pridelavi hrane. Tovrstno obsežno poljedelstvo se je začelo pojavljati v dvajsetem stoletju in traja še danes. Sodobno poljedelstvo presega tradicionalno pridelavo hrane za ljudi in krmo, saj vključuje uporabo kemičnih gnojil, insekticidov, fungicidov. Velika polja, gojenje rastlin, uporaba pesticidov in gnojil, tehnološki razvoj z visoko stopnjo mehanizacije so močno povečali donose, a hkrati povzročili ogromno okoljsko škodo. Uporabljati so se začeli hibridizacija, genska manipulacija, spreminjanje hranil v tleh ter pospešeno zatiranje plevela. Gensko inženirstvo je omogočilo razvoj pridelkov, ki presegajo biološke lastnosti rastlin, kot jih najdemo v naravi, z željo po večji odpornosti na bolezni in posledično tudi večji donosnosti. Čeprav je v nekaterih državah uporaba gensko spremenjenih organizmov prepovedana, se ta ponekod še zmeraj uporablja. Glavna okoljska vprašanja zajemajo vpliv na globalno segrevanje, izčrpavanje vodnih virov, krčenje gozdov ter odpornost na antibiotike v industrijski pridelavi mesa.
Ostali proizvodi, ki jih vključuje sodobno kmetijstvo, so les, škrob, sladkor, alkoholi, konoplja, svila, lan, metan iz biomase, biodizel, rezano cvetje, okrasne rastline in drevesnice, tropske ribe in ptice za trgovine z malimi živalmi. Prav tako se proizvajajo zakoniti in nezakoniti proizvodi, kot so tobak, marihuana in kokain.
Kako sodobno poljedelstvo vpliva na okolje
Leta 2010 je Program Združenih narodov za okolje (UNEP) podal oceno o vplivih, ki jih imata poljedelstvo in živinoreja na okolje. Podnebne spremembe, poraba vode in proizvodnja strupenih emisij ter spremembe naravnih habitatov so posledice, ki vodijo k okoljskim spremembam, za katere je odgovorna sodobna pridelava hrane. Poljedelstvo je skupaj z živinorejo glavni vir toksinov, ki se sproščajo v okolje. K temu se štejejo tudi insekticidi, predvsem tisti, ki se uporabljajo pri pridelavi bombaža. Poročilo Programa Združenih narodov za okolje navaja, da kmetijska proizvodnja ustvari nekje 13 % vseh emisij toplogrednih plinov. Sem uvrščajo tudi pline, ki se sproščajo ob uporabi agrokemičnih pesticidov in herbicidov, anorganskih gnojil in ob vložkih energije, pridobljene iz fosilnih goriv.

Ena izmed posledic industrializiranega poljedelstva in živinoreje je tudi spreminjanje zemeljskih ekosistemov. Masovna uporaba in preoblikovanje zemlje za pridobivanje dobrin vodi v katastrofalno izgubo biotske raznovrstnosti. Ocenujejo, da je bilo do zdaj preoblikovane že od 30 do 50 % zemlje. Krčenje gozdov, erozija tal, izčrpavanje mineralov vplivajo na dolgoročno upadanje delovanja ekosistemov. K temu prispeva tudi prekomerno gnojenje poljščin. Gnojila prav tako zmanjšujejo kopensko biotsko raznovrstnost. Poljedelstvo in živinoreja porabita kar 70 % vode iz sladkovodnih virov in s tem se pomanjkanje vode še povečuje. Kmetijstvo se sooča z izzivom, da za vse bolj rastoče prebivalstvo proizvede več hrane, medtem ko se vodni viri manjšajo. To lahko kmalu vodi k dodatnim okoljskim težavam, vključno z uničenjem naravnih mokrišč in širjenjem bolezni, ki se prenašajo z vodo.
Poljedelstvo v Sloveniji
V Sloveniji je poljedelstvo precej razširjena dejavnost. Slovensko poljedelstvo in živinorejo sestavljajo predvsem manjše kmetije, ki jih lahko najdemo večinoma na vzhodu države. V letu 2015 so kmetijska zemljišča sestavljala več kot 50 % travnatih površin in pašnikov ter 30 % njivskih površin za pridelavo žita in krmnih rastlin. Ostala zemlja je namenjena gojenju trajnih nasadov, torej drevesnic in grmičevja, ter vrtovom s pridelki za domače potrebe. Ekološko poljedelstvo in živinoreja sta v Sloveniji precej razširjena. Več kot 30 % celotne površine v državi je namenjene za poljedelstvo in živinorejo, od tega skoraj 10 % ekološki pridelavi, kar uvršča Slovenijo na lestvico prvih desetih držav Evropske unije po količini pridelave ekoloških pridelkov.