Imamo v Sloveniji po tridesetih letih manj demokracije?

Včeraj, šestnajstega maja, smo obeležili ustanovitev osamosvojitvene vlade, ki je bila hkrati prva demokratično izvoljena Republike Slovenije. Vladno koalicijo so sestavljale stranke DEMOS-a, in sier Slovenska kmečka zveza (danes SLS), Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije.

Na včerajšnji slovesnosti ob spominu na prelomni dogodek sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik prve demokratične vlade Lojze Peterle. Oba sta potegnila vzporednice med tedanjim in današnjim časom, ter ob tem izpostavila pomen sodelovanja. “Demosova vlada je bila odločilna za to, da smo dobili lastno državo, a brez politične enotnosti, ki jo je ustvarjala v sodelovanju z opozicijo, ne bi šlo,” je povedal Pahor. Peterle se s tem strinja in misel prenaša na aktualno politiko: “Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij.”

Nam je danes težje kot v času DEMOS-a?

Mnogi, tudi tisti, ki so bili pri prelomnih dejanjih osamosvojitve neposredno udeleženi, poudarjajo, da je današnji čas za slovensko družbo in državo težji od tedanjega. Na prvi pogled se zdi, da temu ni tako. Ob osamosvojitvi nam je gospodarsko kazalo slabo, in izpostavljeni smo bili veliki negotovosti v mednarodnem političnem prostoru. Nihče ni vedel, v kakšno gorje nas bodo pripeljale osamosvojitvene težnje. Bo izbruhnila vojna? Koliko časa bo trajala, koliko žrtev prinesla? Bomo deležni dovolj politične podpore demokratičnih držav in in stitucij; nas bodo sploh podprle, ali nas bodo pustile na milost in nemilost vojni mašineriji diktature? Lahko bi se nam zgodil Balkan, ali pa še kaj hujšega. Težki časi; sprejeti odgovornost ob takšnem tveganju je silno težko.

Danes bijemo boj z nevidnim sovražnikom. Slovenija zaenkrat spet zmaguje, a boj je popolnoma drugačen od osamosvojitvenega. Ljudstvu se ni treba izpostavljati vojni, najbolje se z virusom bojujemo, če ostanemo doma. Potrebne so sicer prilagoditve vsakodnevnih navad, a to ni posebno težko. Vladni ukrepi so poskrbeli, da praktično nihče ni lačen, ni osirotelih otrok, in ko se bodo razmere uredile, bo gospodarstvo lahko nadaljevalo svoje dejavnosti skoraj nemoteno. Mirno lahko zapišem, da je vlada Sloveniji zagotovila prednost v primerjavi z veliko večino evropskih držav. Kaj je torej tisto, zaradi česar nam je danes težje kot takrat?

Razdeljenost, ki ogroža slovensko družbo

Virus razdeljenosti, kot ga imenuje Peterle. To je virus, ki razkraja. Ne le, da hoče razkrojiti politiko, preko medijev se skuša zažreti tudi v slovensko družbo. Ta je bila pred tridesetimi leti enotna. Imela je skupen cilj, ki ga je preko politike udejanjila, ne glede na tveganje. Kajti cilj je bil plemenit, demokratičen in legitimen. Namesto tega pa smo danes, v času krize, ki bi Slovenijo lahko tako kot nekatere druge države spremenila v pekel, priča globoki razdeljenosti. In to ne v smislu pluralnosti mnenj, kar bi krepilo demokracijo in pripomoglo k boljšemu reševanju krize. Ne, daleč od tega.

To razdeljenost prinese enoumje. Ker se nekateri bojijo, da bi izgubili svoj dolgoletni monopol v slovenski družbi, predvsem pa v financah, so se poslužili populizma in hujskaštva, da bi si oblast priborili nazaj. Če se je pred tridesetimi leti enoumje moralo umakniti demokraciji, danes gledamo, kako se vrača. Če smo tedaj lahko poenotili ljudstvo ter celo koalicijo in opozicijo v skupnem cilju, nas danes nekateri prepričujejo, da cilja nimamo, in nas preko medijskih manipulacij skušajo zavesti v razdrobljeno in sprto družbo, kakršni bi jim bilo lažje vladati.

Potrebna bo ponovna demokratizacija

Danes so demokratični standardi politike in medijev nižji, kot so bili takrat, v času komunizma. Paradoksalna resnica. Pa s tem ne mislim le na obdobje trenutne krize. Trenutna politična slika nam kaže dvoje smernic, katerim lahko Slovenci sledimo: ali se poenotimo v pluralnosti demokracije, ali pa razdelimo v enoumju anarhije. Pahor in Peterle pozivata k sodelovanju. A za to bodo potrebne spremembe v smeri demokratizacije. Najverjetneje večje kot pred tridesetimi leti.