Skrajšan delovni čas, posojila in vavčerji so rešitev za slovensko gospodarstvo in turizem?

Že od samega začetka epidemije covida-19 je bilo jasno, da se nam pišejo drugačni časi, da bo po koncu prvega vala epidemije nastala gospodarska in še kakšna škoda. Vladni paketi so reševali tisto, kar je bilo najbolj alarmantno, in so ustvarjali razmere, ki bodo najbolj optimalno pripomogle k reševanju krize. Zadnji izmed vladnih koronapaketov, ocenjen na eno milijardo, čeravno nihče ne ve, kakšna bo končna vrednost tega, skuša poskrbeti še za turizem, ki je bil od vseh panog v teh dobrih dveh mesecih najbolj prizadet.
Vlada je predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo (PKP3), ki vsebuje začasne ukrepe na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencij študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja, poslala v državni zbor. Če bo predlog sprejet, bo junij prinesel kar nekaj novih ugodnosti.
Slovenija se bo zadolžila pri Evropski komisiji
Če želi država reševati posledice, nastale zaradi koronavirusa, potrebuje novo finančno injekcijo, ki jo bo po besedah ministra za finance Andreja Širclja dobila iz solidarnostnega instrumenta Evropske komisije SURE. SURE bo zagotovil 100 milijard evrov posojil za vse članice EU, s pomočjo katerih bodo lahko podpirale nacionalne sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, potrebne za blaženje posledic epidemije covida-19. Evropska komisija se bo za ta znesek zadolžila po veliko bolj ugodnih pogojih, kot če bi se Slovenija zadolževala sama. Slovenija upa na vsaj 900 milijonov evrov iz tega sklada. Treba pa je izpostaviti, da gre za nepovratna sredstva, ki naj bi jih v 10 letih tudi vrnili.
Umar predvideva, da bo gospodarska rast letos padla za vsaj 8 odstotkov, Evropska unija špekulira na najmanj 7 odstotkov, Slovenija pa bo zaradi nedavnega izbruha epidemije zadolžena za približno 83 odstotkov BDP. Edina rešitev za zmanjšanje tega je v čim hitrejšem zagonu gospodarstva. To pa bo mogoče le, če slovensko gospodarstvo dobi prepotrebna finančna sredstva. Zato vlada po besedah ministra Širclja predlaga obravnavo po nujnem postopku, državnemu zboru pa hkrati predlaga tudi sprejem sklepa, s katerim ugotavlja, da referenduma za omenjeni zakon ni dopustno razpisati.
Skrajšan delavni čas, subvencije, nadomestila …
Nosilni ukrep novega koronapaketa je vsekakor subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Ciglerja Kralja se Slovenija s tem pridružuje 17 državam članicam EU, ki ta institut že imajo. Na ta način želi vlada spodbuditi gospodarstvo k aktivaciji proizvodnih procesov in s tem prispevati k umirjanju naraščanja števila brezposelnih.
Cigler Kraj je povedal, da je bilo v času epidemije na zavod za zaposlovanje na novo prijavljenih nekaj več kot 14.000 oseb. S tretjim koronapaketom in institutom polovičnega delovnega časa bo poskrbljeno za 260.000 delovnih mest. Cigler Kralj meni, da sta prva koronapaketa poskrbela za približno 1,3 milijona prebivalcev, tretji pa bo za vse.
Z ukrepom subvencioniranja bo ministrstvo financiralo do 50 odstotkov delovnega časa (do 20 ur na teden). Za delo, ko delavec ne bo delal, bo delodajalec izplačal nadomestilo 80 odstotkov plače in prejel subvencijo države v višini od 112 do 148 evrov. Osnovni pogoj za koriščenje subvencije je, da delodajalec najmanj 10 odstotkom zaposlenih ne more zagotoviti 90 odstotkov dela, torej 36 ur na teden. Delodajalec lahko ukrep uporabi vsak mesec od 1. junija do najdlje 31. decembra 2020.
Ukrep je namenjen vsem panogam in v praksi pomeni, da bo delavec oddelal štiri ure, plačan bo pa za osem ur. Štiri ure mu bo plačal delodajalec, ostale štiri pa država. Vendar je ta znesek omejen na zakonsko določena nadomestila, torej ne znaša manj, kot je minimalna plača, in ne več, kot je povprečna plača v Sloveniji.
Prvi koronapaket je predvidel kar nekaj ugodnosti, če bi bil konec epidemije razglašen po 15. maju, ker pa je bilo to storjeno prej, se s koncem meseca zaključijo nekatere ugodnosti (temeljni dohodek, plačilo nadomestil, prispevkov za socialno varstvo …), razen za področje turizma (ugodnosti se podaljšajo za en mesec, do 30. junija). Nov koronapaket pa predvideva še:
- povračilo plačanih storitev za tiste oskrbovance, ki so jih svojci vzeli domov;
- povračilo stroškov izpada dohodkov za domove;
- povračilo stroškov zaradi premeščanja zdravstvenih delavcev;
- povračilo do 70 odstotkov stroškov za neizvedene storitve na domu za tiste, ki so vključeni v javno mrežo;
- dodatek za nevarnost za vse tiste, ki so opravljali storitve oskrbe na domu in niso vključeni v javno mrežo;
- dodatek v višini 30 evrov za nevarnost za tiste, ki so v času epidemije delali pod okriljem civilne zaščite ali kot prostovoljci;
- zvišanje subvencije za invalidska podjetja;
- izvajalcem študentske prehrane se bo pogodba podaljšala, v kolikor ne bo moč izvesti novega razpisa;
- prejemniki Zoisove štipendije bodo smeli kot dosežke uveljavljati leto stare dosežke in dosežke iz šolskega leta 2019/2020 za šolsko leto 2021/2022.

Vavčerji za namestitve za vse državljane Republike Slovenije
Na področju turizma in gostinstva sta v tretji koronapaket vključena dva ključna ukrepa. Po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška bosta, če bo predlog sprejet, ukrepa začela veljati s 1. junijem in bosta veljala vse do 31. decembra 2020.
Prvi ukrep določa nadomestilo za čakanje na delo za podjetja v turizmu in gostinstvu, kamor spadajo hoteli, počitniški domovi, avtokampi, restavracije, potovalne agencije, organiziranje razstav in sejmov, obratovanje objektov za kulturne prireditve, igralnice in turistični prevozi. Delodajalci morajo delavce napotiti na čakanje do 30. junija, delavec pa se lahko v tem času vrne na delo za do sedem dni. Nadomestilo, ki ga bo delavec prejel, ne sme biti nižje od minimalne plače, a ne višje od zakonsko določene pomoči za brezposelnost. Država bo delodajalcem povrnila 80 odstotkov plačanega nadomestila.
Drugi ukrep, ki je v teh dneh dvignil kar nekaj prahu in je bil predstavljen v kar nekaj verzijah, je dodelitev vrednostnih bonov oz. vavčerjev, vrednotnic. Vrednostni bon bo dobil vsak državljan Slovenije, in sicer starejši od 18 let v vrednosti 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Bone se bo lahko uporabilo do 31. decembra 2020 za nastanitve z zajtrkom, ki jih nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi ostali podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje. Boni bodo v elektronski obliki, ob unovčenju pa bo oseba morala navesti davčno številko. FURS bo v osmih dneh ponudniku storitve povrnil znesek.
Ker je namen vrednostnih bonov multiplikativni učinek, torej težnja po tem, da bi domači turisti koristili tudi storitve izven nastanitve, krijejo le nočitev oziroma nočitev z zajtrkom za kratkotrajna bivanja. Pomemben podatek pa je tudi ta, da krije bon zgolj in izključno storitve pri domačih ponudnikih in ga nikakor ni moč uporabiti za nastanitev v tujini, četudi je organizator slovensko turistično podjetje. Prav tako je treba bon izkoristiti naenkrat in v celoti.
Minister Počivalšek je povedal še, da je bilo ministrstvo aktivno tudi na področju zagotavljanja likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski razvojni regionalni sklad bosta tako omogočila ugodne in hitre kredite za mikro- in makropodjetja. Sredstva so že zagotovljena, višina kredita bo od pet do 50 tisoč evrov. Na ta način bo vlada, po besedah Počivalška, podprla okoli 900 podjetij s področja turizma ali drugih panog.
Vlada med drugim uvaja še omilitev pogojev za dodelitev spodbud glede novih delovnih mest, in sicer do 30. junija 2021. Podjetje bo do spodbude upravičeno, če bo investicija najpozneje tri leta po zaključku ustvarila najmanj deset delovnih mest v predelovalni in storitveni dejavnosti in vsaj tri delovna mesta v razvojno-raziskovalni dejavnosti. Dodatni pogoj za investicije v predelovalni dejavnosti je spodnja višina investicije 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti tri milijone evrov in v razvojno-raziskovalni dva milijona evrov. Ustanovljena bo tudi kontaktna točka za priglasitev in pregled naložb ter letno poročanje Evropski komisiji. Prav tako so v predlogu zakona opredeljeni tudi pogoji, pod katerimi je lahko neka naložba prepovedana ali preklicana, če se izkaže, da pomeni grožnjo varnosti ali javnemu redu naše države.