V turizmu pod vprašajem kar 20.000 delovnih mest

Ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom ustavitve širjenja epidemije koronavirusa, so ostro zarezali v turizem. Kakšno je trenutno stanje slovenskega turizma in kakšne ukrepe predvideva vlada, da bi mu pomagala pri okrevanju?

Slovenski turizem prispeva 12,8 odstotkov k skupnemu BDP-ju, nudi pa tudi 60.000 delovnih mest. Hkrati ima turizem tudi številne multiplikativne učinke na druge panoge, kot so gostinstvo, storitve in trgovina. Prednost slovenskega turizma, sploh v trenutni situaciji, je tudi v tem, da je butično zasnovan. Tako so možnosti širjenja virusa precej manjše kot pri množičnem turizmu, ki bo po predvidevanjih še nekaj časa v zatonu.

Leto 2019 je bilo za slovenski turizem eno najuspešnejših let doslej. Kljub temu, da se omejitve, ki so se pojavile v času epidemije, sproščajo, pa naj bi trajalo še vsaj nekaj let, da bi bilo spet doseženo stanje iz prejšnjega leta. V ljudeh bo namreč še nekaj časa ostal strah pred širjenjem bolezni. Po drugi strani se bo povpraševanje po turizmu zaradi znižanja dohodkov prebivalstva in pričakovane recesije predvidoma zmanjšalo.

V naslednjih tednih predvidena postopna odpiranja mej med evropskimi državami, katerih epidemiološka slika je ugodna, še zdaleč ne pomeni, da se bo turistično povpraševanje z danes na jutri vrnilo v normalo.

Predstavniki Turistično gostinske zbornice Slovenije so dejali, da se v letošnjem letu pričakuje 50-70 odstotni upad prihodkov glede na leto 2019. Pod vprašajem je kar 20.000 delovnih mest. Samo v marcu in aprilu se je na Zavod za zaposlovanje prijavilo več kot 4.600 ljudi iz turistične panoge.

Ali lahko Slovenci rešimo slovenski turizem?

Še pred nekaj tedni je izgledalo, da bomo letošnje leto dopustovali znotraj naših meja, vendar so se zaradi nenadne zaustavitve širjenja koronavirusa začeli ukrepi intenzivno sproščati. Kmalu bo prišlo do odprtja mej s Hrvaško, kar pomeni, da bodo številni Slovenci poletni dopust tradicionalno preživeli pri naši južni sosedi, namesto da bi podprli slovenski turizem.

Kaj sploh lahko naredimo, da bi Slovence spodbudili, da ostanejo doma in ali bi na tak način res lahko rešili slovenski turizem?

Vlada je v sklopu tretjega protikoronskega zakona ponudila vsem polnoletnim državljanom vavčerje v vrednosti 200 evrov, nepolnoletnim bo pripadal vavčer v višini 50 evrov. Te vavčerje bo možno koristiti za nastanitve oziroma nastanitve z zajtrkom v slovenskih hotelih, avtokampih in v drugih prenočitvenih kapacitetah. Zagotovo je to dobrodošla rešitev, ki bo marsikaterega Slovenca spodbudila k temu, da bo vsaj del dopusta preživel v Sloveniji. Vendar zaposleni v turizmu opozarjajo, da se z vavčerji zagotovi prihodke zgolj za nastanitveni segment turizma, pa še to ne za vse destinacije v enaki meri. Poleg tega te ugodnosti marsikateri državljan ne bo izkoristil, saj bo treba vse ostale stroške počitnikovanja še vedno kriti iz lastnega žepa. Tega si nekateri ne bodo mogli privoščiti.

Skoraj tri četrtine vseh nočitev v Sloveniji predstavljajo tuji turisti

Če pogledamo statistiko za leto 2019, vidimo, da smo Slovenci ustvarili 10,9 milijonov nočitev na Hrvaškem, v Sloveniji le 4,4 milijona nočitev. Slovenci smo v letu 2019 41 odstotkov zasebnih potovanj preživeli doma in 59 v tujini. Po podatkih SURS-a najraje zahajamo na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo ter v Bosno.

Slovenski nastanitveni objekti so sicer v letu 2019 beležili skupaj 15,7 milijonov nočitev. Od tega so 72 odstotkov vseh nočitev predstavljali tuji turisti – 11 milijonov (vir: STO).

Tudi če bi uspeli prepričati slovenske turiste, da bi letos dopustovali doma, še vedno ne bi zapolnili lanskoletnih kapacitet. Glede na vzorce potrošnje slovenskih turistov bi bili pri istem številu nočitev prihodki tako za turizem kot za spremljevalne dejavnosti precej nižji, kot v primeru prihoda tujcev. Slovenci namreč med dopustovanjem pri nas zapravimo kar trikrat manj kot tuji gostje.

Subvencionirano čakanje na delo, skrajšani delovni čas in sofinanciranje stroškov nastanitvenih obratov

Eden izmed vladnih ukrepov za pomoč turizmu je tudi subvencionirano čakanje na delo, vendar bo v okviru tretjega PKP ta ukrep v veljavi le še do konca junija, kar naj bi bilo odločno premalo. Kljub vnovičnem zagonu turizma namreč dela v številnih panogah še vedno ne bo. Sprva se je sicer predvidevalo, da naj bi bil ukrep v veljavi do konca tega leta.

Alternativa čakanju na delo je skrajšani delovni čas, vendar ta ukrep po besedah Gregorja Jamnika, predsednika Združenja hotelirjev Slovenije, v hotelirstvu in večini drugih turističnih panog ni sprejemljiv. Poleg tega tretji PKP predvideva še sofinanciranje stroškov nastanitvenih obratov ter restavracij in gostiln. Do sofinanciranja bodo upravičeni hoteli z vsaj pet zaposlenimi in 200.000 evrov lanskoletnih prihodkov ter restavracije z vsaj osem zaposlenimi in 300.000 evrov prihodkov.

Bo to dovolj, da se slovenski turizem »obdrži na nogah«?