Tek povezujemo z izboljšanim zdravjem in daljšo življenjsko dobo. Tako kot v vsakem športu tudi pri teku obstaja možnost za nastanek poškodb. Kljub temu ima tek ogromno koristi. Povezujemo ga s potencialno izgubo telesne mase, zmanjšanim tveganjem za nastanek bolezni srca in ožilja ter izboljšanim zdravjem dihal. Tek krepi kosti, kar posledično pomeni, da se nam poveča kostna gostota. Smo manj dovzetni za bolezni, saj učinkovito krepimo imunski sistem, hkrati pa tek izboljšuje kardiovaskularno kondicijo ter znižuje raven holesterola v krvi. Tako kot vse oblike redne telesne aktivnosti tudi tek učinkovito upočasnjuje proces staranja. Celo pri ljudeh, ki so že doživeli srčni infarkt, lahko reden tek ali druga oblika redne aerobne vadbe za vsaj 20 % zmanjša možnost, da se razvijejo nadaljnje resne srčne težave. Običajno ima tek tudi psihološke koristi, saj dviguje našo samopodobo in izboljša čustvena stanja. Tek je pogosto priporočljiva aktivnost za ljudi, ki trpijo za depresijo, in za ljudi, ki se spopadajo z odvisnostmi, saj ima terapevtski učinek. Tek se povezuje tudi z izboljšanim spominom in boljšimi veščinami učenja. Učinkovito zmanjšuje stres, tesnobe in napetosti ter zagotavlja kvalitetnejši spanec.
Kako tek vpliva na naše telo?
Dostopnost teka zagotavlja najpreprostejši način za pridobitev vseh pomembnih prednosti aerobne vadbe. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da so človeška telesa narejena prav za dolgotrajen vzdržljivostni tek. Oblika stopal in bokov, dolžina nog, medvretenčni diski, ki blažijo udarce, zmožnost telesa, da proizvaja znoj in se s tem hladi, vse to nam omogoča, da tečemo kilometer za kilometrom. Nekateri so celo prepričani, da sta tek ali vadba čudežno zdravilo za vse. Tek krepi aerobno kondicijo in je odličen za izboljšanje zdravja srca in ožilja. Ob tem pa ga spremlja dolg seznam psiholoških koristi, ki so jih deležni tekači. Redni tekači tek opisujejo kot meditativen, daje jim občutek svobode ter seveda izboljša njihovo čustveno stanje. Študije so pokazale, da lahko že 30-minutni tek izboljša ali celo odpravi simptome depresije ter dvigne razpoloženje. V nasprotju s tem, kar mnogi mislijo, tek krepi tudi zdravje kolen. Bolečine v kolenu lahko kar hitro tekača ovirajo, kar pa je pogost znak pretreniranosti ali potrebe po izboljšanju tehnike teka. Vendar sam tek običajno ni vzrok za pojav bolečine. Dokazano je, da tek krepi kosti. Več kot tečemo, manjša je verjetnost, da bi trpeli za bolečino v kolenu ali osteoartritisom. Tek pomaga tudi pri boljšem spancu. Predvsem pri mladih izboljša psihološko delovanje, sposobnost koncentracije in splošno razpoloženje. Enake koristi veljajo tudi za tekače drugih starosti, vendar se kažejo v malo manjši meri. Ameriška študija je pokazala, da za nekatere koristi teka ni treba narediti veliko. Že samo 5 minut teka na dan lahko doda leta k življenju. Vadba in tek sta najboljša izbira za ohranjanje zdravega uma v katerikoli starosti. Pri mladih prevladuje izboljšanje delovnega spomina, boljša sposobnost preklopa med različnimi opravili ter boljša osredotočenost. Kognitivne prednosti so prisotne tudi pri odraslih ljudeh, vključno z delovnim spominom ter boljšim fokusom. Tek in druge oblike aerobne vadbe spreminjajo možgane tako, da so bolj odporni na stres. Strokovnjaki menijo, da je razlog v tem, da redna vadba poveča raven nevrotransmiterjev, kar omogoči možganom ustvarjanje novih nevronov in s tem se izboljša sposobnost za obvladovanje stresa. Tek in druge oblike aerobne vadbe znatno zmanjšajo možnosti za prezgodnjo smrt. Tisti, ki so gibalno aktivni vsaj 30 minut na dan, imajo bistveno manjšo verjetnost za razvoj raka ali katere druge bolezni. Za nekatere pa je glavni razlog, da začnejo teči ta, da je tek odličen način za kurjenje kalorij in zmanjšanje telesne mase.
Nekaj nasvetov, kako začeti s tekom
Kot začetnik lahko ogromno časa namenite razmisleku in brskanju po spletu za nasvete in načrte. Najbolje je, da preprosto začnete, saj je najpomembneje, da vzpostavite navado in ostanete vztrajni. Ni pomembno, kako hitro tečete ali kakšno razdaljo pretečete, važno je, da si postavite časovni cilj. Telo potrebuje čas, da se na tek navadi. Za začetek je priporočljivo 20 minut teka, tri dni v tednu. Tek lahko kombinirate s hojo, in sicer tako, da 3 minute tečete, minuto hodite. Nato postopoma cilje povečujete. Med tekom razmišljajte tudi o svoji tehniki. Osredotočite se na dvigovanje kolen, na stabilen in raven trup, gibanje rok ob telesu. Tako ne boste le zmanjšali možnosti za nastanek poškodb ali dodatnih bolečin, ampak boste tudi lažje tekli. Pred tekom je treba telo primerno ogreti, da ne pride do nepotrebnih poškodb, in po teku tudi ohladiti, saj se s tem zmanjša možnost za pojav mišične bolečine. Po teku je dovolj le nekaj minut hoje, da se srčni utrip vrne v normalno stanje in da telo odstrani metabolične odpadke, ki so se med naporom ustvarili.
- Najdite, kar vam ustreza – tek v naravi, na tekalni stezi ali tekaški progi.
- Nič ni narobe, če se med tekom ustavite in nekaj časa hodite.
- Vodite dnevnik teka, ki vas bo še dodatno motiviral.
- Začnite počasi, pretečena razdalja naj ne bo prioriteta.
- Postopoma gradite na kilometrih, ne na hitrosti.
- Ne tecite vsak dan, vzemite si dan ali dva počitka.
- Držite se zastavljenih ciljev, bodite vztrajni in nikar ne obupajte.
- Proslavite vsak tek!