Skip to content

Otroci se vračajo v šolske klopi, da bo občutena sprememba manjša

Jutri naj bi ministrica za šolstvo dr. Simona Kustec sporočila odločitev o tem, ali se v šolske klopi vračajo še vsi drugi učenci in dijaki. A glede na to, da je včeraj na novinarski konferenci direktor zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj predstavil kar nekaj razlogov, zakaj naj bi šli vsi otroci nazaj v šolske klopi, in breme odločitve naložil NIJZ, ki pa je vrnilo žogico, ko je dr. Milan Krek včeraj v Odmevih povedal, da ni zadržkov, da se snujejo razredi, kakršni so bili pred epidemijo, lahko sklepamo, kaj bo ministrica jutri sporočila. Dr. Kristijan Lešnik Musek pa je danes na novinarski konferenci objasnil še vse psihološke vidike, zakaj je nujno, da se otroci vrnejo v šolske klopi.

Jasno je, da se otroci vračajo, vprašanje je le, kdaj in po kakšnem scenariju. Se bodo s ponedeljkom vrnili vsi otroci, ali bo to vračanje postopno in se bodo najprej vrnili otroci druge triade in 8. junija še 7. in 8. razred?

Dvopolnost odziva staršev in učiteljev je seveda razumljiva, saj je že od samega začetka šolanja na domu bilo jasno, da nekateri otroci delajo in imajo pri tem pomoč staršev ter da nekateri tega ne počno. Praksa šol, kako otroke pripraviti do tega, da bi delali, je bila različna, ponekod so delovali tudi tako, da so klicali starše. Dejstvo je, da so med otroki razlike in da so se te razlike v času epidemije poglobile ter da so težave otrok še bolj prišle na dan. A te težave se ne bodo rešile, če bodo otroci šli nazaj v šolo. Res je, da bo marsikdo končno imel varno zavetje in vsaj dva obroka na dan, a hkrati so na drugi strani otroci, ki so in še teh 10 tednov pridno delajo in so si v tem času pridobili ocene. Zakaj bi bili ti zdaj kaznovani?

Dr. Lešnik Musek je danes izpostavil, da otroci lažje sprejemajo spremembe in da je bilo šolanje na domu le sprememba, spomin, ki ga bodo lahko delili nekoč, nekdaj. Meni, da bo večina to obdobje prestala brez posledic in travm, ter da je nujno, da se v šolo vrnejo vsi, četudi le za teden, dva, tri, saj se bodo na ta način vrnili v rutino in šok v septembru ne bo tako velik. Načeloma to drži, a vendar le za tiste, ki v tem času epidemije niso delali za šolo, saj so ostali imeli rutino, sicer prilagojeno delu na domu, a so jo imeli. Velik del šol je otrokom naložil bistveno več dela, kot ga opravijo v šolskih klopeh, in poleg nalog so morali še sami predelovati snov. Torej bi vrnitev v šolo v teh dneh zanje pomenila le kazen za trdo opravljeno delo in rutina tukaj nima kaj veliko opraviti. Dejstvo je, da otroci, ki so pred epidemijo delali redno za šolo, so to počeli tudi zdaj, starši, ki so to delo preverjali, so to počeli tudi zdaj. Učitelji so imeli v času epidemije bistveno več dela, saj so morali skoraj na dnevni bazi preverjati vso delo učencev, česar v času pred epidemijo niso počeli, pa za to tudi niso imeli časa. Torej je tole vračanje kazen tudi zanje.

Prav tako je včeraj dr. Vinko Logaj podal kar nekaj trditev, ki ne držijo vode, vsaj ne za vse nas, ki imamo otroke v šolskem sistemu in smo bili v tem času del izobraževanja od doma.

»Le izobraževanje v šoli omogoča doseganje vseh ciljev: razvijanje pismenosti, razgledanosti, nadarjenosti, spretnosti, ustvarjalnosti, izražanje izobrazbe ter skladni telesni, duševni in osebni razvoj.« Vzgoja in izobraževanje se začneta na primarni ravni, no, vsaj morala bi se. Šola pomeni sekundarno raven in je le pomoč pri telesnem, duševnem in osebnem razvoju, nikakor pa ne edini način. Trenutni šolski sistem nikakor ni naravnan k temu, da bi otroci v šoli dobili zadostno znanje. Učitelji to zelo dobro vedo in vedno znova opozarjajo na neumnosti in omejitve, s katerimi se dnevno srečujejo. Tega se zavedajo tudi starši, ki spremljajo učni proces. Res je, da naj le-ti ne bi bili kompetentni za presojanje, a vendar so tisti, ki na koncu pomagajo otroku pri nalogi, so bili kompetentni v času epidemije in še kdaj. Hkrati se s takšno izjavo daje pod vprašaj šolanje na domu, ki v zadnjih letih postaja vse bolj aktualno in prinaša zelo dobre rezultate.

»Treba je ugotoviti morebitne primanjkljaje pri posameznih vsebinah oziroma predmetih, ki so nastali v času izobraževanja na daljavo.« To bo pa storjeno – kako? Bodo otroci pisali teste? In ko bo ugotovljen primanjkljaj, bo učiteljem in profesorjem to uspelo nadoknaditi v slabem mesecu? Mislim, da ne, otroci so v juniju v večini že z glavo pri počitnicah in jim je malo mar za snov. Velja tudi nenapisano pravilo, da se junija ne jemlje nove snovi, le zaključuje in pridobiva zadnje ocene ter mogoče kaj ponavlja.

»Učenci in dijaki lahko nadoknadijo morebitne primanjkljaje v znanju.« Zelo malo verjetno.

»Posamezniki lahko popravijo oceno, v nekaterih primerih tudi pridobijo ocene, kar bo pripomoglo k umirjenemu zaključku ocen in zaključku šolskega leta.« Skoraj neverjetno je, koliko nesmisla in kontradiktornosti je v tej izjavi. Torej, na eni strani bodo primanjkljaje nadomeščali, hkrati pa popravljali in pridobivali ocene, izdelovali še zadnje projektne naloge … in to je umirjeno? Velik del otrok je v tem času lahko pridobil dobro oceno, saj se je večina učiteljev trudila, da so dali otrokom možnosti za pridobitev čim višje ocene. Potrebnega je bilo le malo dela in pridnosti. Velik del otrok ima že zaključene ocene in so se že dogovorili za popravljanje starih grehov, da bodo zaključene ocene višje. Naj se torej vrne v šolo le tista peščica, ki tega še ni opravila, saj se bodo učitelji lahko bolj intenzivno posvetili njim, ne da bodo v razredu soočeni z otroki, ki so naredili vse in so v šoli, ker tam morajo biti, ter tistimi, ki morajo še vse to opraviti. Ena skupina bo vsekakor odrinjena in prikrajšana.

»Potrebna je ponovna vzpostavitev socialnih stikov (virtualna interakcija ne more nadomestiti stikov v živo in neposredne komunikacije).« Velik del otrok, ponovno tisti, ki imajo prijatelje in se s sošolci razumejo dobro, so stike v živo ohranjali. Tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro in so žrtve medvrstniškega nasilja, pa bodo ponovno postavljeni v nasilno okolje.

»Z zaključkom šolskega leta so povezane aktivnosti za novo šolsko leto (izbira učbenikov, učbeniški sklad, napotki za šolsko leto …).« V praksi ne učenci in ne starši nimamo kaj veliko z izbiro učbenikov. Ob koncu šolskega leta dobijo otroci seznam učbenikov in delovnih zvezkov za prihodnje leto. Učbenike potem dvignejo teden pred začetkom šolskega leta. Kupček ustreznih učbenikov je tako in tako predhodno pripravljen. Te, ki morajo vrniti, pa tudi običajno vračajo po točno določenem urniku.

Zakaj je nuja, da se otroci vrnejo v šolske klopi, vedo le tisti, ki o tem odločajo, a vse, kar je bilo do sedaj našteto in predstavljeno kot vzrok za tovrstno odločitev, ne drži vode. Se pa vsekakor bere in dojema kot kazen za vse te, ki so pridno delali v času šolanja na domu, pridobivali ocene, delali projekte in seminarske naloge. Zakaj? Da bodo čas, ko bi že lahko uživali v počitnicah, porabili za …

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice