Krajši delovni čas ni nujno slaba rešitev

Slovenija sodi med gospodarsko srednje razvite države Evropske unije, zaostanek za naprednejšimi je povezan z nižjo produktivnostjo. Je problem v tem, da ne delamo dovolj pametno?

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) si je do leta 2025 zastavila obetaven cilj za dvig dodane vrednosti na zaposlenega na 60.000 evrov, ki je, kot pravijo, zgodovinsko gledano (glede na preteklo rast) dovolj ambiciozen. V letu 2018 so po podatkih SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, boljša podjetja v državi v povprečju dosegala 52.480 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ostala 43.938 evrov, medtem ko se v sosednji Avstriji številka giblje okoli 80.000 evrov. V Sloveniji danes višjo dodano vrednost na zaposlenega (več kot 80.000 evrov) dosega 3.360 oziroma 5 odstotkov vseh podjetij, ki skupaj zaposlujejo 46 tisoč ljudi.

Po oceni GZS, ki produktivnost meri na nivoju zasebnega sektorja, je produktivnost dela v 2019 znašala 46.000 evrov, kar pomeni okoli 3-odstotno nominalno rast glede na leto 2018 (43.938 evrov). Rast poganja tako spreminjajoč pomen različnih sektorjev kot tudi njihova rast produktivnosti. Glavnina rasti produktivnosti nastaja v industriji, saj je avtomatizacija primernejša kot storitvene dejavnosti.

Dejstvo je tudi, da se delovno sposobno prebivalstvo zaradi demografskih sprememb krči. To bi lahko v prihodnosti oviralo gospodarsko rast. Prav tako predstavlja izziv za vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Poleg tega udeležba na trgu dela ostaja nižja pri starejših delavcih, zlasti tistih z nižjo stopnjo izobrazbe. Razmere na trgu dela, ki jih zaznamujeta visoko povpraševanje po delu na eni strani in nizka stopnja brezposelnosti na drugi strani, povzročajo določen pritisk na plače, čeprav rast plač ostaja nižja od pričakovanj.

Kakšni so izzivi za doseganje večje produktivnosti?

Razmisleki v razvitih državah gredo v smeri krajšega delavnika, večjega vlaganja v izobraževanja in usposabljanje starejše delovne sile, povezovanja med sektorji, še posebej industrije s storitvami. Veča se pomen zadostnih investicij v R&R in povezav z institucijami znanje. Podjetja ustanavljajo spin-offe, da negujejo produktne inovacije. Produktivnost je precej več kot »narediti čim več fizične proizvodnje v čim krajšem času«. Pomeni tudi spremembo v tipu proizvoda, njegovi obliki ali funkcionalnosti.

»Pri enostavni proizvodnji proti Aziji ali Turčiji ne moremo tekmovati. Lahko tekmujejo le z diferenciacijo pri proizvodih, na katere vežemo storitveno komponento, ki so kompleksni ter zahtevajo lokalno prisotnost,« meni Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS in dodaja, da moramo poskrbeti, da ne bodo stroški dela ušli izpod nadzora, saj se lahko to odrazi v selitvi proizvodnje v tujino. Tudi pri cenah energentov, še posebej elektrike si moramo prizadevati, da bodo cene ostale ugodnejše kot v regiji, saj to pomeni tudi določeno konkurenčno prednost za našo industrijo.

Kako bi v krajšem času opravili več dela?

Izraz »working smarter« v bistvu pomeni, delati pametneje, ne nujno več, in da v tem da ste v pisarni prvi in zadnji odidete ni nobene slave, medtem ko vmes zapravljate čas. Bolje je namreč, da oseba, ki pride opoldne in odide ob petih, vmesne ure izkoristi produktivno.

Danes največji izziv, s katerim se soočajo menedžerji v razvitih državah sveta, je povečati produktivnost delavcev. Številni pretekli teoretiki menedžmenta so skovali izraze in koncepte, ki nasprotujejo sodobnim slogom upravljanja. Toda Peter Drucker, znan kot oče modernega menedžmenta, je formuliral teorijo, ki se uporablja še danes.

»Ta izziv, ki bo v naslednjih desetletjih prevladoval pri upravljanju, bo na koncu določil konkurenčno uspešnost podjetij. Še pomembneje pa bo, da bo določil kakovost življenja vsakega industrializiranega naroda,« je že pred leti v svojih knjigah napovedoval avstrijski svetovalec na področju vodenja, mentor in avtor, ki je prispeval k filozofskim in praktičnim temeljem sodobnega poslovanja.

Druckerjeve knjige ter njegovi znanstveni članki so raziskovali, kako so ljudje organizirani v poslovnem, vladnem in neprofitnem sektorju družbe. Je eden najbolj znanih in najvplivnejših mislecev in pisateljev teorij in praks upravljanja. Njegovi spisi so napovedovali številne pomembne dogodke v poznem dvajsetem stoletju, vključno s privatizacijo in decentralizacijo, odločilni pomen trženja in nastanek informacijske družbe ter z njo potrebnega vseživljenjskega učenja.

Ker je v Sloveniji zaposlenih premalo ljudi, da bi bila njihova produktivnost odločilna, bi se bilo smiselno zateči h konceptu, kot je »working smarter«.

Drucker je verjel, da morajo biti menedžerji vodje. Namesto, da bi določil omejeno število delovnih ur, se je odločil za bolj prilagodljiv, sodelovalni pristop. Če želimo ekipo voditi do uspeha, hkrati pa podpirati in spodbujati vsakega posameznika, se zdi Druckerjev pristop odlična priložnost, sledimo pa mu lahko po naslednjih načelih:

1. Razporeditev moči

Vsak delavec mora imeti možnost spregovoriti in deliti ideje s svojo ekipo, naj bo to med sestanki osebja ali konferencami ena na ena. Kadar se delavci obravnavajo kot enaki, so bolj samozavestni in motivirani pri svojem delu, kar podjetju lahko samo koristi.

• Spodbujanje sodelovanja

Sodelovanje je ključni del vsake organizacije. To ne pomeni, da zaposleni ne bi smeli delati posamično, vendar da se lahko na kolege zanesejo. Osebje bi se moralo počutiti kot ekipa, menedžer pa bi morali biti njihov trener.

• Povečanje učinkovitosti

Za boljšo produktivnost se uporabi t.i. koncept MBO (Management by objectives), ki poziva delavce vseh ravni, da sodelujejo pri doseganju skupnega cilja. Izvedba MBO je razdeljena na pet korakov:

• Pregled ciljev
• Postavitev ciljev
• Spremljanje napredka
• Ocenitev uspešnosti
• Nagrada za udeležence

Ti cilji morajo biti specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno usmerjeni.

• Povečanje inovacij

Ustvariti je potrebno inovativno vzdušje in voditi z zgledom ter svojim zaposlenim pokazati, da napake niso pomanjkljivosti. Potrebno je biti transparenten, podpirati ideje in nikoli ne kaznovati kreativnosti.