Naprej na vsebino

Židan odstopil, vajeti SD prevzema radikalna Tanja Fajon

Danes je v javnosti odjeknila nepričakovana novica, da po šestih letih Dejan Židan odstopa z mesta predsednika SD, vodenje stranke pa prepušča evropski poslanki in dosedanji podpredsednici Tanji Fajon. Poteza kaže na pomik v levo in radikalizacijo stranke, kar utegne povsem na novo postaviti sliko slovenskega političnega prostora.

Kot je povedal Židan na popoldanski novinarski konferenci, odhaja, ker je pravi čas, stranka pa je v dobri kondiciji. Svojo naslednico Fajonovo pa po svojih besedah vidi kot naslednjo premierko, ki bo Slovenijo popeljala stran od družbe, v katero nas vodi sedanja vlada.

Židan je stranko prevzel pred državnozborskimi volitvami leta 2014, na katerih je SD dobila 5,98 % glasov. Stranka je pod njegovim vodstvom rezultat na volitvah 2018 znatno popravila, saj je tedaj dobila 9,93 %. Židan je veljal za zmernega voditelja, SD pa je dolgo dajala vtis levo-sredinske stranke evropskega kova, čeprav se kot taka nikoli ni mogla docela uveljaviti in dobiti široke podpore. Deloma lahko to pripišemo politični nekredibilnosti stranke (del članstva je moč povezati s sumljivimi posli), deloma pa dejstvu, da je znotraj SD ves čas obstajala tudi radikalno leva struja, ideološko blizu Levici.

V preteklosti smo bili zato priča konfliktu med tema strankama, saj je Levici uspelo nase navezati kar nekaj radikalnejših bivših volilcev SD-ja.

Stališča Fajonove blizu Levici

Po Levici sorodnih stališčih je znana tudi Tanja Fajon, začasna voditeljica stranke. Je vneta podpornica LGBT skupnosti in ostalih družbenih skupin, ki zase pravijo, da so zapostavljene, ter zagovornica masovnega protizakonitega priseljevanja in pravic migrantov, obenem pa kar nekoliko kontradiktorno podpira pravice žensk.

Kot “progresivka” je Fajonova nasprotnica vsega, kar naj bi bilo “konservativno”, tako trenutne vlade kot tudi krepitve varnostnih struktur Slovenije.

Nova ofenziva na vlado?

Namenoma izpostavljam tiste teme, pri katerih so stališča Fajonove najbolj skrajna, in sicer zato, ker bo to v prihodnosti najverjetneje povzročilo večanje ideološkega prepada in onemogočilo politični dialog ter zbliževanje z drugače mislečimi, za kar bi si vsak politik moral prizadevati. Glede na njeno dosedanjo retoriko se bojim, da bo prišlo do enostranske blokade demokratičnega procesa v slovenski politiki.

Mogoče je takšen celo namen: radikalizacija SD lahko predstavlja osnovo za popolno ofenzivo opozicije na trenutno vlado; zdi se, kot da določene sile hočejo okrepiti diametralno nasprotno pozicijo vladi in jo prikazati kot edino legitimno. Šarec kot vodja opozicije je svoj ponovni maksimum po “odboju” od padca že dosegel, in po izgubi svoje politične kredibilnosti ob odstopu z mesta predsednika vlade na rast podpore najbrž ne more več računati. Zato za izvedbo ofenzive opozicija potrebuje karizmatično osebnost trdnih stališč. Fajonova to nedvomno je, a ima veliko težavo: ideološko je pozicionirana mnogo bližje levim polulistom kot pa neki stranki, ki naj bi bila resna nosilka socialno demokratske misli in levo-sredinske usmeritve.

Radikalizem lahko koristi desno-sredinski opciji

Poglabjanje ideoloških razlik se bo najverjetneje odrazilo v krepitvi polarizacije političnega prostora. SD-jev premik v levo bi na sredini moral pustiti vakuum, a trenutno nimamo levo-sredinskega “novega obraza”, ki bi ga zapolnil. To pa avtomatsko pomeni, da bodo sedanje stranke desne sredine (brez, da bi spremenile pozicijo) v primerjavi z vse bolj skrajno levico v očeh volilcev postale bolj sredinske in s tem sprejemljivejše za večje število ljudi.

V tej luči se je smiselno vprašati, ali se bo radikalna retorika Fajonove nadaljevala, ali pa bo ta sprejela vlogo resne, državotvorne in povezovalne predsednice, ki je v korist države in njenih državljanov zmožna sodelovanja z vsemi? Na današnji tiskovni konferenci je že napovedala sodelovanje z ostalimi opozicijskimi strankami.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice