Z delom (končno) začenjajo tudi sodišča

Interventni ukrepi sprejeti v vladi z namenom boljšega in kvalitetnejšega obvladovanja širjenja novega koronavirusa SARS-CoV-2, so imeli in imajo pomemben vpliv tudi na delo pravosodja.

Vlada RS je 14. maja 2020 na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020, saj je Nacionalni inštitut za javno zdravje ( NIJZ ) ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji.

Ker pa je še vedno obstajala nevarnost širjenja nalezljive bolezni covida-19, so se še vedno uporabljali splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji covid-19. Kot izhaja iz 4. člena Odloka o preklicu epidemije, ta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 15. maja 2020, uporablja pa se od 31. maja 2020.

Upoštevajoč Odlok o preklicu epidemije je ministrstvo za pravosodje že takrat pristopilo k pripravi vladnega gradiva na podlagi 2. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19). 2. člen navedenega zakona namreč daje pooblastilo Vladi Republike Slovenije, da s sklepom ugotovi, da so ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, prenehali veljati in sklep objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na to, da se Odlok o preklicu epidemije začne uporabljati 31. maja 2020 in glede na dejstvo, da se ukrepi po ZIUZEOP iztečejo z 31. majem 2020, je ministrstvo za pravosodje predlagalo Vladi Republike Slovenije ugotovitev, da ni več razlogov za ukrepe, ki jih določa ZZUSUDJZ in da tudi vsi ukrepi na podlagi ZZUSUDJZ prenehajo veljati z 31. majem 2020.

Posledično je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič v uradnem listu z dne 28. maja 2020 objavil preklic odredbe o omejitvi dela sodišč z dnem 13. marca 2020 in kasnejših dopolnil. Ta odredba je določala, da lahko v primeru izrednih dogodkov sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, ki so bile opredeljene na osnovi 83.a členu Zakona o sodiščih, ki določa, da ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih, ki lahko v večjem obsegu ovirajo nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti, posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen tega zakona, vendar lahko predsednik Vrhovnega sodišča na osnovi Zakona o začasnih ukrepih omeji število zadev, ki štejejo kot nujne zadeve, kar se je tudi zgodilo. Odredbo je predsednik vrhovnega sodišča nato še dvakrat dopolnil. Delo sodišče se je že nekoliko sprostilo 5. maja, saj so sodišča od takrat lahko opravljala naroke ter odločala in vročala sodna pisanja tudi v zadevah, ki ne štejejo kot nujne, vendar roki še vedno niso tekli.

Na osnovi takšnega preklica se bo s 1. junijem 2020 delo sodišč vrnilo v ustaljene tirnice in začeli bodo teči vsi roki, tako materialni kot tudi procesni, ki so od 13. marca 2020, vključno z roki za vložitev ustavne pritožbe, mirovali. Roki bodo ponovno začeli teči prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi, torej 1. junija 2020, kar je za ljudi, udeležene v sodnih postopkih, še posebej pomembno.

Seveda pa izpad dveh mesecev in pol sodnega dela ni minil brez posledic. Jasno je, da so v tem času nastali zaostanki, ki jih bodo na sodiščih skušali reševati tudi s skrajšanjem letošnjih sodnih počitnic. Te, ki upoštevajoč veljavno zakonodajo, trajajo od 15. julija do 15. avgusta in v tem času je delo sodišč podobno delu v času epidemije. Letos bodo namesto enega meseca trajale le dva tedna, in sicer od 1. do 15. avgusta.

Po podatkih vrhovnega sodišča je omejitev poslovanja vplivala na reševanje zadev. Podatki, ki jih je predstavil predsednik vrhovnega sodišča, povedo, da so sodišča od 13. marca do 15. maja prejela v reševanje 54.500 zadev, rešila pa so jih le 46.500. Postavlja se vprašanje kako, ko so sodišča poslovala le v nujnih zadevah, ki jih je bistveno manj, kot ne-nujnih zadev. Če sodišča zadeve praviloma rešujejo na narokih, ki jih praviloma ni bilo, zadeve odpadejo na delo, ki ne zahteva obravnav in ki pomeni sojenje in odločanje brez nujne navzočnosti strank. Po istem viru so sodišča 16. marca imela okoli 128.000 nerešenih zadev, 15. maja pa, po približni oceni in ne prav točnih podatkih, 136.100 nerešenih zadev. Kakšni bodo v resnici realni zaostanki bo pokazal šele čas. Po podatkih Vrhovnega sodišča se sodni zaostanki ves čas zmanjšujejo, realno pa ljudje, tako ljudski glas, na svojo pravico še vedno čakajo leta in leta. Zanimivo je, da je v času epidemije do 10. maja neprednostno na sodiščih delalo od 20 do 35 odstotkov sodnikov in od 13 do 22 odstotkov sodnega osebja, kar je bilo odvisno od posameznega sodišča.

Zanimivo je, da je od 1232 odvetnikov, med katerimi je bila izvedena prva anketa Odvetniške zbornice Slovenije, kar 821 odvetnikov nasprotovalo kakršni koli spremembi sodnih počitnic. V ponovni anketi med 951 odvetniki je njih 544 soglašalo, da bi bile letošnje sodne počitnice v času med 1. in 31. avgustom. Odvetniki, ki se niso strinjali s posegom v sodne počitnice, so opozarjali, da so le te namenjene strankam in ne sodstvu in odvetnikom ter drugim deležnikom in da si v tem času stranke organizirajo dopuste in so praviloma izven kraja bivanja. To bi pomenilo, da bi sprememba sodnih počitnic pomenila zmanjšanje pravnega varstva strank, zaradi njihove odsotnosti pa bo prihajalo do prelaganja narokov in posledično neekonomičnega poslovanja sodišč. Tudi po preklicu epidemije so odvetniki vztrajali, da ni razlogov za poseganje v sodne počitnice. Odločitev je sedaj drugačna.

So pa odvetniki že v začetku aprila pozivali k aktivaciji sodne veje oblasti, z oceno, da je podaljšanje obdobja, po katerem sodišča do preklica ali najkasneje do 1. julija obravnavajo zgolj nujne zadeve, nesorazmerno. Prepričani so bili, da ne delovanje sodišč vse do 1. julija nesorazmerno posega v načelo pravne države in državljanom onemogoča dostop do pravočasnega pravnega varstva. Zavzeli so se za elektronsko poslovanje in videokonference, kar pa pri Vrhovnem sodišču ni bilo sprejeto z odobravanjem.

Ponovni zagon dela sodišč pa prinaša še eno veliko težavo – zagotavljanje primernih sodnih dvoran, saj bo potrebno še naprej upoštevati vsaj in najmanj osnovne ukrepe za preprečevanje okužb. Težave bodo nastajale predvsem na manjših, prvostopenjskih sodiščih, v kazenskih zadevah in na družinskem področju, kjer se obravnave začenjajo z večjim številom udeležencev. Po besedah predsednika vrhovnega sodišča že Okrajno sodišče v Ljubljani skoraj nima obravnavne dvorane, ki bi bila uporabna za te razmere. Posledično so sodišča že prejela poziv, da naj sporočijo svoje potrebe, problem bodo reševali ob pomoči Ministrstva za pravosodje z najemom ustreznih prostorov, primernih za sodne obravnave.