Oživitveni načrt Evropske komisije ponuja konstruktivne rešitve nastale krize
»Že od nekdaj so krize take in drugačne narave odločilno vplive na gospodarsko in družbeno dogajanje po svetu. Znani ameriški ekonomist in profesor na znamenitem Harvardu David S. Landes[i] je postavil trditev, da so bogate tiste države, ki v kriznih trenutkih sprejmejo pravilne odločitve in revne tiste, ki v takih trenutkih sprejmejo slabe ali celo neustrezne odločitve. Do sedaj te trditve ni ovrgel še nihče. Če pogledamo iz te perspektive na načrt Evropske komisije za okrevanje Evrope po pandemiji korona virusa, vidimo vso težo in pomen tega dokumenta. Zato želimo v SLS s tem dokumentom seznaniti širši krog Slovencev, spodbuditi njegovo kritično presojo, kritiko in predloge za njegove spremembe. Gre za prihodnost nas vseh tako Slovencev kot ostalih Evropejcev,« povzema dr. Andrej Umek dokument »The European Commissions Recovery Plan – Key points for a full picture« Roberta Schumana namenjen reševanju krize nastale zaradi covida-19.
Dokument smo v celoti prevedli, zato lahko tudi sami preverite ter presodite kaj nas v prihodnje čaka.
Oživitveni načrt Evropske komisije – Ključne točke za celotno sliko
27. maj 2020
Za obsežen tristrani načrt za oživitev evropskega gospodarstva in spopadanje s posledicami pandemije covid-19 komisija predlaga načrt v višini 750 milijard evrov. Načrt predvideva večleten finančni okvir in je razdeljen na tri stebre:
- podpora za oživitev gospodarstva v državah članicah;
- podpora podjetjem, zlasti strateškim sektorjem;
- krepitev zmogljivosti EU na področju javnega zdravja in struktur za reševanje kriznih razmer.
Prvi steber, vreden 560 milijard evrov, se bo osredotočil na »instrumente za okrevanje in odpornost«, ki pa bo dopolnjen s 55 milijard evrov vrednim novim kohezijskim instrumentom React – EU, namenjenim za pomoči pri prehodu za najbolj prizadete regije. Okrepili se bodo obstoječi programi za razvoj podeželja in prehodni programi (socialna podpora zelenemu sporazumu).
Drugi steber bo vključeval instrument za podporo solventnosti podjetij, ki ga zagotavlja evropski proračun za zagotavljanje kapitala v vseh gospodarskih panogah, in 15 milijard evrov vreden »Sklad za strateške naložbe« za zaščito evropske infrastrukture, kritičnih tehnologij in zdravstvenih sistemov. Komisija upa, da bo ustvarila naložbe in finančno podporo za podjetja v višini 700 milijard evrov.
Tretji steber, ki ga je komisija predstavila kot »nauki krize« predvideva okrepitev mehanizem za nujne primere ResceEU, z zunanjo pomočjo, dodatno podporo za zdravstvene raziskave in inovacije ter nov zdravstveni program na evropski ravni.
Inovativni mehanizem
Komisija se bo na finančnih trgih zadolžila za sredstva v višini 750 milijard evrov in jih nato prerazporedila državam članicam in sicer do 500 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev in do 250 milijard evrov v obliki posojil. Odplačilo posojila je predvideno med leti 2027 in 2058, odvisno od deleža države članice v bruto nacionalnem dohodku (BND) Evropske unije.
Sklad za izterjavo predstavlja dvojni predujem, saj gre za prvo evropsko dolžniško uskladitev na tej ravni in z obsežno uporabo finančnih prenosov v države članice.
Z namenom pridobitve posojila mora unija zvišati tudi zgornjo mejo lastnih sredstev z 1,2 odstotka na 2 odstotka evropskega BND.
S ciljem, da bi bilo breme odplačevanja čim lažje za države članice, komisija predlaga, da se ustvarijo nova lastna sredstva, tj. da se neposredno dodelijo evropskemu proračunu in ne nacionalnemu proračunu, celotni ali del naslednjih novih davkov: razširitev mehanizma ETS (emisijski trg s CO2) na pomorski in letalski sektor; mehanizem ogljičnega prilagajanja na mejah; davek na dejavnosti digitalnih platform, evropski davek od dohodkov pravnih oseb.
Komisija verjame, da bi ti novi viri zadostovali za vračilo posojila in obresti. V tem primeru bi prehod na združevanje dolgov potekal hkrati s prehodom v evropski davčni sistem, ki bi omogočil polnjenje proračuna unije z zmanjševanjem odvisnosti od držav članic.
V tradicionalnem okviru
Načrt za oživitev je dodaten finančni vir k novemu večletnemu proračunu EU za obdobje 2021-2027, glede katerega se Svet Evrope februarja lani ni mogel uskladiti.
Komisija prevzema osnutek večletnega finančnega okvira, kot so ga pustili voditelji držav in vlad, in ga prilagodi tako, da vzame v obzir krizo ter medsebojno povezovanje večletnega proračuna s skladom za oživitev gospodarstva. Predlagani znesek znaša 1100 milijard evrov za naslednjih sedem let.
Vključitev načrta za oživitev v večletni finančni okvir omogoča hitro ukrepanje, s tem se izognemo dolgotrajnim razpravam o novih instrumentih in času, potrebnem za njihovo uvedbo. To je zagotovilo za države, ki pod pritiskom dogodkov nerade uvajajo inovacije. Večletni finančni okvir omogoča komisiji, da nadzira način uporabe sredstev.
Načrt služi prednostnim nalogam komisije
Kot rezultat, bodo sredstva, ki jih bo zbrala komisija, prerazporejena med državam članicam v skladu s strukturiranim načrtom. Države članice bodo morale predložiti naložbene in reformne načrte, ki jih bo komisija in druge države članice ocenjevala s postopkom komitologije.
Ti načrti bodo morali biti prilagojeni prednostnim nalogam komisije: zeleni dogovor, digitalni prehod, evropski semester. S tega vidika je instrument okrevanja zasnovan na logiki programov ekonomske konvergence, ki so že predvideni v večletnem finančnem okviru in predlogu proračuna za euroobmočje.
Sredstva se dodelijo po vsej Evropski uniji
Priprava načrta za oživitev je bila pogosto predstavljena kot razprava med severom in jugom unije. Medtem, ko je pandemija covid-19 prizadela predvsem južne države, se gospodarske posledice čutijo po vsej uniji na različne načine, odvisno od regije. Merila za dodelitev sredstev za okrevanje odražajo to realnost.
Medtem ko bo »instrument za okrevanje in odpornost«, ki obsega večinoma nepovratna sredstva, usmerjen v dolgoročne načrte držav članic, se bo program React – EU osredotočil na lokalne potrebe, predvsem v obliki posojil, z namenom zagotoviti kratkotrajno podporo sektorjem, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot so turizem, kultura, zdravje in mala ter srednje velika podjetja.
Merila za dodelitev dodatnih sredstev za regije bi temeljila na kazalnikih, kot sta raven brezposelnosti ali dolgoročno poslabšanje javnih financ.
Ambicioznost in ravnovesje
Načrt komisije prevzema francosko-nemški predlog za 500 milijard evrov, razdeljenih v obliki nepovratnih sredstev, in dodaja 250 milijard evrov razpoložljivih posojil. Zato bi moral zadovoljiti države članice, ki so zahtevale prizadevanja, sorazmerna s krizo.
Države članice, ki najbolj nasprotujejo »dajanju« denarja državam, ki so v težavah, bodo zadovoljne, da bodo sredstva izplačana v skladu z natančnim okvirom, ki temelji na načrtih, za katere veljajo merila in ocena.
Države Srednje in Vzhodne Evrope, ki bi se lahko bale preusmeritve evropskega proračuna na Južno Evropo, bodo še naprej upravičene do obstoječih okrepljenih programov in tudi do novih.
Tudi Evropski parlament, ki je zahteval prizadevanje v višini 2000 milijard evrov, bi moral biti zadovoljen s predlogom komisije, če ga države članice ne bodo preveč spremenile.
Načrt za oživitev v višini 750 milijard evrov je dodatek k predlaganemu:
- večletnemu finančnemu okviru v višini 1100 milijard evrov,
- mehanizmu SURE v višini 100 milijard evrov za kratkotrajno delo,
- kreditni liniji v višini 240 milijard evrov iz evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) za reševanje zdravstvene krize,
- 200 milijardam evrov kreditov, ki so na voljo prek Evropske investicijske banke (EIB), in
- 1.000 milijardam evrov, ki jih Evropska centralna banka (ECB) namerava porabiti do konca leta za podporo gospodarstvu.
Ob upoštevanju ukrepov gospodarske podpore, ki so jih sprejele države članice, ki zdaj presegajo 3000 milijard evrov, se bo unija odločila, da bo za reševanje krize namenila skoraj 6400 milijard evrov.
Načrt bo delujoč leta 2021
Kljub nujnosti razmer, sklad za okrevanje ne bo deloval pred 1. januarjem 2021. Povečana zgornja meja lastnih sredstev, ki je nujna za začetek zadolževanja komisije, mora biti soglasno odobrena na Svetu Evrope in nato ratificirana s strani držav članic v skladu z njihovimi nacionalnimi postopki, večinoma po parlamentarnih poteh. Izvajanje načrta je torej ni imuno na nacionalne politične negotovosti.
Da bi to odpravila, komisija predlaga enkratno povečanje sedanjega večletnega finančnega okvira, v času od 1. septembra do 31. decembra 2020, do konca večletnega finančnega okvira 2014–2020. Ta odločitev zahteva soglasje Sveta Evrope in soglasje Evropskega parlamenta.
Tesen časovni razpored
Evropski svet bo obravnaval predlog komisije 19. junija na seji, za katero ni gotovo, da bo potekala v Bruslju zaradi zdravstvenih ukrepov, ki so še v veljavi. Kljub temu se zdi fizično srečanje voditeljev držav in vlad za zaključek pogajanj nujno.
To bo odvisno od predsednika Evropskega sveta, Charlesa Michela, ki bo odločal o časovnem razporedu, da bo lahko pravočasno dosežen dogovor za izvedbo povečanja trenutnega večletnega finančnega okvira s 1. septembrom in da bo sprožil sproži postopek za zvišanje zgornje meje lastnih sredstev.
[i] Landes David S., The Wealth and Povertty of Nations, W. W. Norton & Co., New York, 1998.
Powered by Contextual Related Posts
