Grčija se boji migrantov na meji s Turčijo

Čas epidemije je za nekaj časa umiril razburkano stanje na meji Grčije s Turčijo zaradi Erdoğanove razglasitve, da so vrata v Evropo odprta. Sedaj pa turški zunanji minister predlaga, da bi migrante spet vrnili ob mejo, ker straha pred epidemijo ni in se meje povsod odpirajo. Grčija, ki ima zelo dobro epidemiološko sliko, Turčija pa je v primerjavi z njo podobna kot za nas sosednja Italija, se boji dvojne nevarnosti: vnosa virusa in vpada migrantov.

Mevlüt Çavuşoğlu, turški zunanji minister, je za lokalno televizijo v Antaliji dejal: »Zaradi pandemije se je gibanje migrantov upočasnilo. Vendar bodo zagotovo želeli oditi, ko bo epidemija preklicana.« Te besede pa so prestrašile Atene, saj tudi vsi analitiki vse pogosteje izražajo strah pred ponovitvijo krize, ki je izbruhnila v začetku letošnjega leta, ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan razglasil, da so vrata v Evropo odprta in migranti lahko prosto prestopijo mejo z Grčijo.

Po skoraj trimesečnem obdobju miru so grške oblasti prejšnji teden poročale o večjem številu čolnov, polnih moških, žensk in otrok, ki so pristali na obali Lezbosa. Približno 37.000 prosilcev za azil je pristalo na že tako prenatrpanem otoku in so tam po posredovanju borcev za človekove pravice tudi ostali.

Pred približno tremi meseci je Turčija, domnevno zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa, zaprla svojo severozahodno kopensko mejo, katero razmejuje reka Evros. Ta ukrep so sprejeli šele potem, ko se je na tej meji odvijala prava drama, saj je na tisoče migrantov želelo mejo prečkati, a so bili deležni le gumijastih nabojev, solzilcev in aretacij, in to tako od Grkov kot od Turkov. A kot kaže, so se meje odprle, saj so se v zadnjih dneh napetosti spet pojavile. Predvsem zaradi poteze Aten, da za 12,5 km podaljša žičnato ograjo vzdolž meje, zaradi katere sta državi v sporu.

Angelos Syrigos, profesor mednarodnega prava na univerzi Panteion in poslanec v vladajoči stranki Nova demokracija, je ob tem dejal: »Regija postopoma sprošča ukrepe, sprejete zaradi koronavirusa, ob tem pa opažamo naraščanje napetosti na vseh frontah. Jasno nam je, da želi Turčija nadaljevati z izsiljevanjem Evropske unije in z grožnjami, da bo odprla meje in spustila migrante v Evropo. A skrbi me, da bomo kmalu priča novi mejni krizi, ki pa bo vseevropska dvojna kriza.«

Atenska vlada, ki je sicer v začetku leta imela veliko podporo Evropske unije, je na kopensko mejo s Turčijo že napotila dodatne policijske enote in vojaške patrulje ter pred turško obalo poslala vojaške ladje in plovila obalne straže za izvajanje dežurnih patrulj.

Da je strah Grčije upravičen, je potrdil Frontex, mejna agencija Evropske unije, ki sodeluje pri patruljah. Tudi oni napovedujejo, da bo sproščanje ukrepov zaradi zajezitve okužbe s koronavirusom v Turčiji verjetno povzročilo, da bo na tisoče migrantov ponovno poskusilo priti v Grčijo ter dalje v Evropo. Skrivni dopisi nemškega časopisa Die Welt namreč kažejo na množično gibanje ljudi proti grško-turški meji in obali nasproti obrobnih egejskih otokov, kjer se pričakuje sprostitev ukrepov za zajezitev epidemije. Iz dopisov z dne 5. maja je razvidno, da je bilo za krepitev obmejne regije Evros tja napotenih 262 častnikov, kasneje pa še več.

V zraku ostaja tudi izjava turškega notranjega ministra Süleymana Soyluja, ki je že meseca marca napovedal, da se bodo migranti lahko vrnili na grško-turško kopensko mejo, ko bo pandemija preklicana. Menil je, da takrat ne bo nikogar, ki bi tem ljudem preprečil odhod v Evropo. Turčija namreč ves čas poudarja, da je njihova država dom vse večjega števila migrantov, trenutno naj bi jih bilo štiri milijone, a se po njihovih besedah Bruselj ob tem spreneveda in jim ne zagotavlja ustreznih finančnih sredstev, niti tistih, ki so jim bila že zagotovljena, zato edini izhod vidijo v grožnji in dejanju, da bodo te ljudi, večina so Sirijci, spustili dalje in naj se potem z njimi ukvarja Evropa.

Ob že tako kritični situaciji pomeni dodatno olje na ogenj dejstvo, da se je gospodarska slika v Ankari zelo poslabšala. Kako resno misli Erdoğan, kažejo tudi zelo ostra vojna retorika Turčije, drzni preleti nad grškimi otoki in domnevna nadlegovanja patruljnih čolnov. K reševanju krize prav tako ne pripomorejo obtožbe aktivistov za človekove pravice, da so vlade pandemijo izkoriščale, in tudi ne prisilne deportacije migrantov v Turčijo na podlagi zunajsodnih sodelovanj, kar jim aktivisti očitajo.

Aktivisti za človekove pravice trdijo, da so prejeli kar nekaj pričevanj o prisilni deportaciji, zato so se obrnili na ustrezne organe, naj zadeve raziščejo, a so bili preslišani. Še več, trdijo, da so se razmere v otoških taboriščih poslabšale tudi zaradi omejevalnih ukrepov za zaustavitev širjenja virusa. Grčija ukrepe sicer počasi sprošča, a to ne velja za migrantske centre, kjer imajo še vedno nočno policijsko uro. Apostolos Veizis, zdravstveni direktor organizacije Zdravniki brez meja v Grčiji, je opozoril, da so opazili porast vseh vrst nasilja, od nasilja v šotoru do spolnega nasilja: »Ti ljudje niso obravnavani kot ljudje, ampak kot številke. Razmere zanje so skrajno nečloveške. Prisiljeni so preživeti veliko več časa v kampih, zato je nasilje pričakovano.«

Kako se bodo zadeve rešile, bomo videli v prihodnjih tednih, a če se spor med Turčijo in Grčijo ter Turčijo in Evropsko unijo ne bo pomiril, nas poleg gospodarske krize v prihodnjih mesecih čaka nov migrantski val, ki bo s sabo prinesel tudi nov val okužb.