Maja Klemen Cokan: »Družbi je potrebno dopovedati, kaj je preživetje z delom rok, z razumom in srcem!«

Z Majo Klemen Cokan, znano zagovornico tradicionalnega in biodinamičnega kmetovanja smo se pogovarjali o pomembnosti ohranjanja kmetij in mnogih pasteh, ki jih skriva sodobni čas.

Maja, poznamo vas kot dolgoletno članico SLS, nekoč ste bili Maja Klemen.

Hvala. Mislim, da sem res simpatizerka sistema varovanja privatnega
kmetijstva in razvoja Slovenske kmečke zveze in kmečke mladine od konference 29. 2. 1988 v Žalcu. Vem, da sem prišla z avtobusom iz Ljubljane, kjer sem študirala na BF na Oddelku za živinorejo, ter se zvečer vrnila v študentsko naselje in tam poročala o dogajanju. Tisto prestižno vzdušje kmečke mladine, ki ga je bilo moč doživeti v dvorani na Cesti žalskega tabora 1, me napaja še danes. Spomnim se tudi lokalnega srečanja, to pa je bilo v Zasavju na Tirni, kjer smo iskali kmečki mladinci kontakt z Zvezo socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Matjaž Švagan je bil eden njenih razumnikov.

Mislim, da se je v tistih časih prebudilo v meni prepričanje, da je potrebno družbi dopovedovati kaj je pridelovanje hrane in kaj je preživetje z delom rok, z razumom in srcem na slovenski tradicionalni kmetiji. Kasneje sem zaključila študij kmetijstva in se še danes po svojih močeh trudim ohranjati te kmetije. Zaposlena sem kot terenska kmetijska svetovalka pri KGZS na enem od regijskih KGZ, na izpostavi v Žalcu. Mislim, da še kar eno in isto tolmačimo, in slovenskemu ljudstvu dopovedujemo, da je kmetijstvo pomembna in potrebna delavnost.

Kaj vam pomeni ohranjanje kmetij?

Ohranjanje kmetij mi pomeni ohranjanje tradicije dela naših prednikov,
ohranjanje domačih semen, ohranjanje slovenskega jezika in kulturne krajine. Pomeni mi ohranjanje vrednote dela, lastnine in delovnih mest na kmetijah, pa ne le na kmetijah.

Ohranjanje kmetij mi pomeni pridelovanje kakovostne hrane in vzdrževanje lokalnega sistema življenja – za vsako ceno. Ohranjanje kmetij mi pomeni klasično delo (ne z droni, ne s traktorji na daljinca in ne z elektroniko), klasično obdelovanje zemlje (ne s pesticidi, ne z umetnimi gnojli), klasično obdelovanje zemlje (ne pregloboko in prepogosto oranje), uporabo naravnih semen (ne hibridov in ne s pesticidi tretiranih semen), klasično krmljenje rejnih živali z domačo krmo (ne z genetsko spremenjeno (GSO) sojo in koruzo).

Veliko mi pomeni družinska kmetija in profesionalno kmetovanje. Zavedam se, da je danes hobi kmetovanja preveč. A temu ni kriv kmet. Če bi bila kmetijska ministrica ali direktorica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, bi vse sile usmerjala v profesionalno kmetijstvo, z ekološko in biodinamično metodo.

Kaj ni to preveč zaprto in ozko razmišljanje, ki ste ga opisali?

Seveda je to zaprto in ozko razmišljanje in tudi delovanje. Ampak, ali ni
potrebno najprej pomesti pred svojim pragom? Ali ni pomembno prej skrbeti za slovensko zemljo in njene obdelovalce, kot pa dovoliti uvoz hrane in izdelkov, ter slovensko kmetijstvo prepuščati svetovni konkurenci? Ali ni pomembno in potrebno v politiki in v nevladnem sektorju skrbeti za domačega pridelovalca in potrošnika, ne pa slovenskega ljudstva bombandirati z reklamami in ga zapeljevati v industrijsko življenje in delo?

Menim, da je pomembno in potrebno voditi kmetijsko politiko tudi po merah naravnih danosti. Seveda je v državi potrebno »odvažati smeti«, vendar je istočasno potrebno državljane učiti da naj bo »smeti« čim manj in tiste, ki že so, naj bodo primerne za kompostiranje, kajne?

Seveda je pomembno in potrebno zdravstvo, vendar bolj za urgentne primere (poškodbe …), kot pa za autoimune bolezni. Za autoimune bolezni je potrebno odpravljati vzroke, ne pa lepiti obliže na smrtne rane. Tudi sistem vzgoje in izobraževanje mora biti tak, da se poganja sam.
Med kmetijstvom, zdravstvom, umetnostjo in vzgojo vidim močno povezanost, zato takšno razmišljanje in delovanje. Kmetija mora biti zbir vseh teh štirih področij.

Kmetija mora biti čim manj odvisna od kupljenega repromateriala (v biodinamičnem kmetovanju je kmet odvisen samo od pogonskih goriv in mehanskih strojev), vse ostalo vzame na kmetiji. Semena so istočasno hrana in seme. Vreča je ista. Tako pravi tudi švicarski kmet in politik dr. Martin Ott, ki je zame svetovni zgled. V avgustu letos peljem avtobus na pot, da njega in njegovo delovanje še drugi spoznajo.

Od kot vam toliko prepričanja v teh razmišljanjih? Kako vidite pomen zdravstva in šolstva in umetnosti, če stavite na kmetijstvo?

Veliko let sem mislila, da je z menoj nekaj hudo narobe, ampak ni. Iskala sem terapevte, brala avtorje (Ch. Gostečnik, B. Žorž, K. Geržan, A. Rebula, R. Steiner, M.Kojc, …) in se informirala na vse načine. Vedno znova pa sem pristala v naravnem ritmu in rastlinski rasti. Zato si dejstva potrjujem v zapuščini Marije Thun. Občudujem tudi ročne spretnosti, domače materiale, igranje klavirja, konopljo in biodinamično kmetovanje.

Že davno sem zaznala, da imajo zdravila stranske učinke, slaba vzgoja pa pušča trajne poškodbe na ljudeh. Ne bom pozabila, da sem imela naglavne uši v četrtem razredu osnovne šole, in me je učiteljica nagnala domov, kot da sem kužna, ko sem s saniranimi ušmi in rutko na glavi prišla k sošolcem na dvorišče šole. To neprimerno dejanje učiteljice sem si zapomnila in strogo ločujem vročinsko stanje človeka od diagnoze naglavnih uši.

Duhovna znanost – antropozofija je nekaj podobnega, išče srečevanja v življenju (ne vojno in ubijanje). Življenje je jasno ločevanje med živaljo, rastlino in človekom. V življenju gre jasno ločevati med tem, kar škoduje in tem, kar krepi. Vse dogajanje v družbi povezujem in primerjam z zdravo kmečko pametjo (to so mi vcepili doma) na podlagi duhovne znanosti (to pa sem pred desetletji našla pri dr. Rudolfu Steinerju). Kmetijstvo je splet vsega. In, ker je kmetijstvo zabredlo v slepo ulico, je naloga naše generacije, da ga ponovno utirimo v trajnostno obliko, to je, v biodinamično metodo.

Maja, poznamo vaša naprezanja za obliko biodinamičnega kmetovanja. Boste nadaljevali?

Hvala. Seveda bom nadaljevala. Upam in si želim, da bi imela več podpore. Prepričana sem, da se je Slovenija sposobna ubraniti euro denarja in euro
političnega pristopa, ter obdržati v lasti tisto, kar so generacije ustvarile. To pa je slovensko državo, slovenski jezik, slovensko zemljo, slovensko kulturo, suverenost in neodvisnost. Vse te vrednote temeljijo na kmetiji – ki zmore delovati brez pesticidov, brez umetnih mineralnih gnojil, brez hibridnih ali s pesticidi tretiranih semen. Slovenija je bogata na naravnih resursih, ne vem zakaj taka odvisnost in tako nizka samooskrba?

Slovenija je ena najbolj vodnatih držav v Evropi, najbolj bogata z rastlinsko floro, »včeraj« pa so bile proglašene klimatske spremembe. To je posledica globalnega kapitala, ki vlada, in kateremu se lahko odgovoren in pošten človek, kakovostna politika upre. Vendar pa mora človek najprej priti do spoznanja, potem premagati lenobo (tako delovno kot umsko), potem pa začeti delati in se dokazovati.

Sveti Mihael, ki praznuje 29. septembra, je zmaja premagal s sulico in mečem (to pomeni prefinjeno in z močjo). Na delo, draga SLS!