Naprej na vsebino

Protesti potrebujejo prihodnost, ne Slovenija

V sredo so se na Metelkovi v Ljubljani organizatorji in simpatizerji petkovih protestov zbrali na drugi odprti kolesarski skupščini in razpravljali o prihodnosti protestov. Ja, prav ste prebrali, niso razpravljali o prihodnosti Slovenije, niso razpravljali o svojih ciljih in poteh, kako do njih, razpravljali so o prihodnosti protestov. Ker so protesti tisti, ki potrebujejo prihodnost.

Na novem protestu, v petek, 12. junija, bodo sestopili s koles. Če jih bodo pustili doma ali jih bodo porivali ob sebi, nam ni znano. Morda bi bilo dobro, da jih porivajo ob sebi, ker kolesa res fantastično povečajo množico. Vizualno. Tokrat so temo protesta napovedali vnaprej, da si bodo lahko vsi udeleženci prebrali in se podučili, da se ne bi več dogajalo, da kakšen izmed protestnikov na vprašanje novinarja, kaj ga moti, odgovori: »Osebno me najbolj moti … V bistvu … na to pa nimam komentarja v bistvu, zato ker … ne vem.« Prihajajoča demonstracija bo, po besedah ene od udeleženk skupščine: »tematska antifašistična, antirepresivna in antimilitaristična demonstracija«. Ok, ženska, vse jasno. Tudi ti v bistvu ne veš, kaj te moti. Razen, če hočeš s tem povedati, da je Janša fašist. Kar so verjetno tako ali tako že vsi slišali, kar morda celo nekateri verjamejo, in kar je ne glede na to, če kdo verjame ali ne, pri predpostavki, da je to osnova protesta – popolna bedarija.

Preden me linčate, pojasnim, zakaj trdim, da so izjave o protestu proti fašizmu, popolna bedarija. Fašizem (po Wikipediji in zgodovinskem spominu) »je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija. V širšem pomenu s tem izrazom označujemo vse sisteme vladavine, ki se zgledujejo po prej omenjenem oziroma so mu podobni (nacizem, Francova Španija, Salazarjeva Portugalska, Szálasijeva Madžarska ipd.). Tako je »fašizem« splošen in skupen izraz za ideologijo, doktrine, politična gibanja in politične prakse, pa tudi za politične sisteme in države, v kateri se kažejo izrazito protidemokratične, totalitarne in avtoritarne težnje.« Fašizem je izredno mračno obdobje zgodovine, ki je prineslo med ljudi mnogo bolečin in opletati s tem izrazom je vsaj neodgovorno, če ne že neumno. Se vam res zdi, da živite v fašizmu? Protestirali ste prvič, drugič … v času, ko je bilo celo prepovedano zbiranje na javnih prostorih zaradi epidemije, pa se vam razen tega, da so nekatere policisti popisali, in stali na ulici za to, da so zaščitili varnost tistih, ki sicer niso bili z vami, so pa bili v tistem času na cesti in zaradi vas ogroženi, ni zgodilo prav nič.

Druga bedarija: demonstracija je tematsko antirepresivna. Bog pomagaj, ja kdo vam pa kaj hoče? Pa kakšna represija? Jaz je ne vidim. A to se še zdaj pogovarjamo o tisti karanteni, ko niste smeli iz občin pred dvema mesecema? »Grow up, move on.«

Tretja bedarija: antimilitaristična demonstracija. To vi resno? Kje pa smo mi ali kdaj smo bili militarna država? Kar se vojske tiče, smo tako v »riti«, da, če se nam kaj zgodi, lahko samo upamo, da NATO pošljejo ali da se nas usmilijo Hrvati ali Avstrijci ali nekdo pač, ker smo še za mirne razmere komaj da pripravljeni. Ali vas boli to, da minister za notranje zadeve Aleš Hojs še naprej poskuša pridobiti soglasje poslanskih skupin za večja pooblastila slovenski vojski, da bi lahko naši fantje dejansko varovali mejo, če bi bilo to potrebno? Osnovni pogoj, da ostanemo država, je politična neodvisnost, samostojnost – temu se reče tudi suverenost – in osnovni pogoj za suverenost je to, da poskrbimo sami zase. Tudi za mejo.

Nazaj k izjavi kolesarke: »Protest proti fašizmu pa vključuje tudi boj za naravo, kulturo in umetnost,« je še dodala udeleženka, ki ni želela biti imenovana. Seveda ni želela biti imenovana, kdo pa bi želel biti podpisan pod tako bedarijo? Zakaj torej protestirate: »Am, ja zato, ker je Janša fašist menda … pa zato, ker … ja naravo moramo ščititi.« Hvala bogu, da imamo naravo, da jo lahko potegnemo na plano kadarkoli jo potrebujemo. »Spoštovana dama, za kaj si boste prizadevali, ko postanete Miss sveta?« »Za lepši svet … in za naravo, seveda.«

Med protestniki bodo ponovno tri skupine. Skupina tistih, ki so proti Janši, alternative pa nimajo, ker dezerter Šarec še vedno gloda sendvič medtem ko čaka, da vzhajajo krofi in lovi jastoge v praznem bazenu, Galeta pa ni. Skupina tistih, ki jih dejansko skrbi in si morda celo obetajo, da bodo v tej skupini našli rešitev (k tem se vrnem kasneje). In skupina tistih, ki se pridejo malo razgibat, malo družit, da se jim pač nekaj dogaja in se lahko malo fotografirajo in pokažejo na Instagramu. Še najbolj pametni so ti tretji – bodo vsaj dobili kak srček pod objavo. Druga skupina, h kateri sem obljubil, da se vrnem, se mi smili. Smili zato, ker v skupini, ki so se ji pridružili, ne bodo našli rešitve za svoje skrbi. Zakaj? Ker množica demonstrantov ni sposobna sestaviti konkretnih zahtev, ki bi jih naj vlada implementirala. Ali pa jih je morda celo sposobna sestaviti pa jih noče, ker to ni cilj. Ni cilj nekaj doseči. Ni cilj dialog z vlado – se opravičujem vsem komentatorjem, ki jih sicer zelo cenim, ki menijo, da bi vlada morala prisluhniti – tukaj ni namreč čemu prisluhniti. Cilj ni rešitev, cilj je uničenje sveta, kot ga poznamo danes. Cilj je vračanje v utopični socializem, ki svojo neuresničljivost nosi že v imenu. Cilja ni. Se pa vsaj gibljejo trajnostno naravnano. S kolesi. Ali pa peš.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice