Naprej na vsebino

Posledice covid-19 na gospodarstvo in ukrepi EU

Kljub temu da se širjenje covid-19 v Evropi vsaj začasno umirja, so zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom zajezitve virusa, nastale velike posledice na gospodarstvu. Nekatere bodo hitro pojenjale, spet druge se bodo v svojih razsežnostih pokazale šele čez nekaj mesecev.

Evropska unija (EU) se je celostno odzvala na pandemijo in blažitev njenih posledic. Med drugim je namenila 540 milijard evrov za podporo gospodarstvu, podjetjem in ohranjanju delovnih mest.

Ukrep za zmanjšanje brezposelnosti

Brezposelnost se je v času epidemije povečala po vsej Evropi. Eurostat je zbral podatke o primerjavi med marcem in aprilom letos. Tako je bilo ugotovljeno, da se je v tem času brezposelnost povečala za 0,2 odstotne točke; torej na 6,6 odstotka.

Evropska komisija je z namenom razreševanja tega problema velik del sredstev, 100 milijard evrov, namenila zmanjšanju tveganja za brezposelnost v izrednih razmerah. Gre za sklop ukrepov, katerih cilj je ohraniti kar največje število delovnih mest. Tovrstna sredstva naj bi države članice namenila kritju stroškov, ki naj bi nastali z uvedbo oziroma razširitvijo nacionalnih ureditev krajšega delovnega časa. S slednjim se bo pomagalo ohranjati dohodek družin, proizvodno zmogljivost in človeški kapital podjetij. Sredstva bodo na voljo v obliki posojil.

Mala in srednje velika podjetja bodo lahko prejela sredstva iz EU. Foto: Pixabay

Posojila za mala in srednje velika podjetja

Pomemben del skupne vsote, 200 milijard evrov, je namenjen posojilom za podjetja. Glede na to, da je epidemija prizadela predvsem mala in srednje velika podjetja, je večina sredstev namenjena njim. Poleg tega bo 40 milijard evrov namenjenih premostitvam kratkoročnih potreb malih in srednje velikih podjetij po financiranju.

V sklopu ukrepov, predvidenih za pomoč gospodarstvu, bo EU 240 milijard evrov namenila za posojila v okviru evropskega mehanizma za stabilnost. Posojila bodo prejele vse države članice in sicer v višini dveh odstotkov njihovega BDP.

Podpora turizmu

Ena izmed huje prizadetih gospodarskih panog v času pandemije je vsekakor turizem. Potovanja so namreč čez noč zastala, meje med državami se šele počasi odpirajo. Prav zato je Evropska unija sredi maja predlagala števlne ukrepe ponovnega zagona turističnih storitev in objektov.

Za države članice so bile uvedene posebne jamstvene sheme, ki omogočajo dobropise in druge likvidnostne sheme. To bo zagotavljalo podjetjem, ki zaradi ukrepov proti širjenju pandemije niso mogla izvesti predvidenih storitev, pozitivno razrešitev zahtevkov za plačilo.

Evropska komisija je v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom sprostila do osem milijard evrov. Ta sredstva so predvidena kot podpora 100.000 malim podjetjem, ki so bila prizadeta v času pandemije.

Konec aprila je Evropska komisija sprejela tudi bančni sveženj, katerega namen je olajšati bančno kreditiranje gospodinjstev in podjetij po vsej Evropi. S tem ukrepom se bo zagotovilo, da bodo lahko banke podjetjem in gospodinjstvom še naprej posojale denar. Tako bo še naprej zagotovljena likvidnost.

Gospodarska napoved Evropske komisije za 2020

Že v začetku maja je Evropska komisija obravnavala učinke, ki jih ima in jih še bo imela pandemija na svetovno in evropsko gospodarstvo. Kljub temu, da so bili hitro sprejeti številni ukrepi za ublažitev gospodarske škode, pa bodo posledice neizbežne. Gospodarstvo EU naj bi se letos znašlo v recesiji. Predvideva se, da bo BDP padel za 7,5 odstotka. V letu 2021 naj bi se nato celokupni BDP povzpel za 6 odstotkov.

Kljub temu, da je pandemija prizadela vse članice, ne bodo vse utrpele posledic v enaki meri. Tako naj bi na primer Poljska utrpela le 4,25 odstotka znižanja BDP, Grčija pa kar 9,75 odstotni padec. Sicer pa je hitrost okrevanja vsake članice posebej odvisna od trajanja epidemije ter ukrepov za pomoč gospodarstvu sprejetih na nacionalni ravni. Ker so države članice med seboj povezane, bo dinamika okrevanja ene države vplivala tudi na druge.

Epidemija je delno zajezena, posledice le-te pa bodo vidne še nekaj let. Foto: Pixabay

Podpora kmetijskemu sektorju

V neugodnih razmerah se je še toliko bolj pokazal pomen lokalne pridelave. EU si še naprej prizadeva, da bi podprla evropsko kmetijstvo, ki prebivalstvu zagotavlja visoko kakovostno in varno hrano.

Ukrepi, ki so namenjeni podpori kmetijskega in živilskega sektorja, so naslednji:

  • pomoč za zasebno skladiščenje v sektorjih mleka in mesa,
  • začasna dovoljenja za gospodarske subjekte za samoorganizacijo tržnih ukrepov v najbolj prizadetih sektorjih,
  •  prožnost pri izvajanju programov za podporo trgom in podobno.

Kmetje lahko prejmejo pomoč v višini največ 100.000 evrov na kmetijo, podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem hrane pa največ 800.000 evrov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice