Skip to content

Sezonsko delo v Sloveniji ali kaj bi bilo, če ne bi imeli tujcev?

Kriza, ki jo je povzročila epidemija covid-19, vse bolj vpliva tudi na vsakoletno prakso pri najemanju tuje delovne sile za pomoč pri nekaterih sezonskih opravilih. Letos je bil prihod sezonskih delavcev iz tujine začasno onemogočen, zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozvalo ljudi v Sloveniji, da priskočijo na pomoč kmetom in kmetijskim gospodarstvom. V sezonsko delo na kmetijah so se lahko tako vključili študentje, brezposelni, delavci na čakanju, mlajši upokojenci, zaposleni, vsi, ki so zdravi in ki lahko delajo. Poziv ljudem k pomoči je namreč ena od rešitev v teh časih, ki bi oziroma bo lahko rešila marsikakšen izpad delovne sile in posledično tudi pridelkov.

Konec aprila registriranih 88.648 brezposelnih

Da je tovrstni poziv zdaj nadvse ustrezen, potrjujejo tudi podatki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), saj je kriza najbolj vplivala na različne panoge. ZRSZ ugotavlja, da je bilo ob koncu aprila registriranih 88.648 brezposelnih, kar je 14,4 odstotkov več kot februarja, v primerjavi z aprilom 2019 je bila brezposelnost večja za 19,9 odstotkov. Marca in aprila letos je bilo v evidenco brezposelnih na novo prijavljenih 22.267 oseb oziroma 123 odstotkov več oseb v primerljivem z enakim obdobju lani.

Od konca februarja do konca aprila se je brezposelnost najbolj povečala na območnih službah na zahodu države, in sicer na OS Kranj (+26,0 odstotkov), OS Koper (+22,8 odstotkov) in OS Nova Gorica (+19,1 odstotkov). V tem obdobju ji bilo razpisanih 11.729 prostih delovnih mest, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Na zavodu za zaposlovanje je dovolj ljudi, ki bi lahko opravljali sezonsko delo. Foto: Gabrijel Toplak

Zaposlilo se je 8.406 brezposelnih, kar je 37,5 odstotkov manj kot marca in aprila lani. »V času krize je najbolj naraslo število mladih brezposelnih. Aprila letos jih je bilo v evidenci ZRSZ 4.500 več oziroma 2,0 odstotni točki več kot lanskega aprila. Še vedno pa največjo skupino brezposelnih predstavljajo starejši,« pojasnjujejo in hkrati dodajajo na ZRSZ, da je kriza najbolj vplivala na gostinstvo, nadpovprečna rast brezposelnosti pa je še v dejavnostih prometa in skladiščenja ter poslovanja z nepremičninami.

Zaposlitev za čas krajše ali daljše delovne sezone

K zmanjšanju brezposelnosti zagotovo prispeva tudi sezonsko delo, ki predstavlja zaposlitev za čas krajše ali daljše delovne sezone pri posameznih delih ali v vsej letni delovni sezoni. Možnosti sezonske zaposlitve se pojavljajo v krajih, kjer je potrebno za določen čas več delovne sile, kot jo je mogoče dobiti v neposredni okolici.

Potrebe po sezonskih delih so velike. Vir: Facebook

Iz Službe za odnose z javnostmi Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano (MKGP) so sporočili, da so v začetku maja letos vzpostavil poseben portal sezonanakmetiji.si, s katerim so želeli povezati slovenske kmetije, ki so že v času koronakrize iskale dopolnilno pomoč za delo na kmetiji. »Na portalu se nahajajo aktualne ponudbe kmetij za delo, kjer se zainteresirani posamezniki – »delojemalci« lahko sami (se pravi brez posredništva MKGP) povežejo s kmetijo in si tako najdejo sezonsko delo,« so zapisali. Beležijo samo podatek ogledov spletne strani, ki znaša že preko števila 22.000. »Na portalu si lahko obiskovalci sami ogledajo število, lokacijo ter kategorijo sezonskega dela,« so sklenili.

Več kategorij sezonskega dela

Iskalci sezonskega dela lahko izbirajo med več kategorijami sezonskega dela, in sicer sadjarstvo, zelenjadarstvo, hmeljarstvo, živinoreja, ekološko kmetijstvo, pomoč pri dopolnilni dejavnosti, vinogradništvo in pobiranje špargljev.

Na omenjenem ministrstvu še ugotavljajo, da je bil odziv na njihov poziv k pomoči kmetom in kmetijskim gospodarstvom pri sezonskih opravilih zelo dober. Samo do sredine aprila je interes, pravijo, za delo pokazalo skoraj 450 ljudi, med njimi študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni ter zaposleni, ki bi želeli pomagati. Med iskalci prevladujejo poleg hmeljarjev iz Savinjske doline tudi pridelovalci jagodičja iz Posavja, vrtnarji in pridelovalci zelenjave iz različnih območij.

In plačilo? Minimalna urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu od 18. aprila dalje znaša 5,16 evrov. Naročnik dela je izvajalcu dolžan izplačati plačilo za opravljeno delo v 15 dneh po opravljenem delu oziroma, če je pogodba sklenjena za več kot mesec dni, do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Klicatelji umetniki in delavci v turizmu

In kako je v praksi? Eden od ponudnikov sezonskega dela za delo v vrtnarski proizvodnji, kjer jim nudijo še prenočišče in prehrano na kmetiji, je Vrtnarstvo Pavlič iz Ljubljane. Iskali so 15 delavcev, a ni šlo brez težav, smo izvedeli na omenjeni kmetiji. Telefonskih klicev je bilo veliko, med njimi so bili umetniki in delavci v turizmu, so dodali, a interes so pokazali predvsem takšni ljudje, ki še nikoli niso opravljali fizičnega dela. »Povsem drugi spekter ljudi, kot smo pričakovali,« smo izvedeli pri Pavličevih, ki razloge pripisujejo trenutni situaciji v gospodarstvu. Sezono delo v kmetijstvu pa plačajo v skladu z zakonom.

Sezonsko delo je težavno in naporno. Vir: Facebook

Koristi le od tuje delovne sile

Med iskalci sezonskih delavcev – potrebovali so jih 75 – je bila tudi kmetija Krošelj iz Zgornje Pohance, saj so jih potrebovali za večdnevno obiranje jagod, zato so jim ponudili še prenočišče in hrano na kmetiji. Marko Krošelj je povedal, da so imeli težave pri iskanju predvsem domačih delavcev, saj nihče od njih ni pokazal posebnega interesa za delo. »Vsi slovenski delavci, ki so prišli, so delali samo pol dneva, kasneje pa so odšli. Pri nas so ostali le delavci iz tujine, med katerimi so bili Srbi in Bosanci ter smo jim priskrbeli ustrezna dovoljenja in uredili karantetno,« je pojasnil Krošelj in nadaljeval, da prenekateri, ki jih obišče oziroma se odloči za sezonsko delo na njihovi kmetiji, mislijo, da gre za precej nezahtevno delo, kar pa ni res. »Predvsem mladi, ki so poskusili, so vzdržali kakšne tri ali štiri ure in odšli, saj niso vzdržali. Rekli so nam, da to ni delo za njih,« je razložil Krošelj in sklenil, da so pri »domači« delovni sili beležili precejšnje zanimanje iz Primorske in Gorenjske. »Vseeno je njihovo zanimanje precej splahnelo predvsem takrat, ko smo jim dejali, da jim ne ponujamo posamične nočitev, saj nismo turistična nastanitev, ampak gre za skupinske sobe, v katerih je tudi 20 oseb. Odgovorili so nam, da jih takšna nastanitev ne zanima, saj so predvidevali, da bodo v sobi sami, delali 8 ur dnevno in imeli kasneje tudi nekaj prostega časa. Tega pa jim seveda nismo mogli zagotoviti,« je dodal Krošelj.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ministrstvo za obrambo bo ponovilo razpis za resničnostno serijo zaradi pomanjkanja ponudb

Ministrstvo bo zavrnilo tudi edino ustrezno ponudbo za snemanje serije, glede naslednjih korakov pa si bodo vzeli čas za razmislek.

Prijava na e-novice