Varnost hrane – odgovornost vseh nas

V zadnjih letih je vse več poudarka na hrani. Ljudem počasi postaja pomembno, kaj jedo in tudi povezava med zdravo in pravilno hrano ter zdravjem in težo posameznika je vse pomembnejša. Danes praznujemo drugi svetovni dan varne hrane, katerega namen je opozoriti in spodbuditi ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj s hrano in s tem prispevati k zdravju ljudi, varnosti preskrbe s hrano, h gospodarski blaginji, kmetijstvu, dostopu na trg, turizmu in trajnostnemu razvoju. Letošnje geslo svetovnega dneva hrane je »Varnost hrane – odgovornost vseh nas«.
Čas je že, da dojamemo pomen »domače hrane«
»Ko sem pred leti izrekla stavek, da je v politiki čas za žensko, ki sama skuha svojo marmelado in vlaga kisle kumarice, se je večina smejala, nekateri pa so razumeli, kaj sem hotela povedati. Skorajda vsak dan smo priča odpoklicu kakšnega živila s polic in pozivom, da v kolikor imamo ta izdelek doma, naj ga zavržemo ali vrnemo v trgovino. Ne glede na trud, vložen v kontrolo in odkrivanje zdravju škodljivih snovi v živilih, se še vedno kaj izmuzne. Zares prepričani o tem, kaj damo v usta, smo lahko samo takrat, ko smo sami pridelali sestavine in jih predelali v hrano, ki jo uživamo. Zavedam se, da te možnosti niso dane vsakomur, pa tudi tega, da nekateri imajo možnosti, nimajo pa znanja, časa ali volje, da bi se s tem ukvarjali. Verjamem, da je edina prava rešitev, za katero si mora prizadevati z vsemi mehanizmi, ki jih ima na voljo, tudi politika, vzpostavljanje kratkih verig od vil do vilic, od njive do krožnika – pri tem pa veliko skrb nameniti temu, da bo tisti, ki hrano pridela, za svoje delo dobil stimulativno plačilo, hkrati pa tudi, da bo zdrava hrana potrošniku cenovno dostopna. S ponudbo cenovno dostopne lokalno pridelane in zdrave hrane bomo hkrati zmanjšali tudi ogljični odtis in skrajšali čakalne vrste v zdravstvu,« meni podpredsednica SLS Suzana Lara Krause. Njene beseda dodobra orišejo stanje, ki vlada v Sloveniji. Večina se ne zaveda, da je varnost hrane odvisna tako od vlade kot od proizvajalcev in potrošnikov. Vsak ima svojo vlogo v verigi od kmeta do mize, s katero se zagotavlja, da je hrana, ki jo zaužijemo, varna in ne bo škodovala zdravju slehernika.
Svetovna zdravstvena organizacija si zato z obeleževanjem svetovnega dneva varnosti hrane prizadeva za vključitev varnosti hrane v javne programe in razprave. Menijo namreč, da je to edini način za zmanjšanje bremena bolezni, ki se prenašajo s hrano po vsem svetu.

Manj kot polovico Slovencev skrbi za zdravo hrano
Podatki Eurobarometra na področju varnosti hrane kažejo, da 47 odstotkov državljanov Slovenije (povprečje EU 41 odstotkov) zanima to področje. Glavni vir njihovih informacij o prehrambnih tveganjih je televizija (73 odstotkov), sledijo internet (47 odstotkov), časopisi in revije (46 odstotkov) ter družina, prijatelji, sosedje (42 odstotkov).
Tisto, kar Slovence najbolj skrbi, so ostanki antibiotikov, hormonov ali steroidov v mesu (52 odstotkov), ostanki pesticidov v hrani (48 odstotkov) ter bakterijske zastrupitve s hrano (38 odstotkov). Približno tretjino državljanov skrbijo tudi gensko spremenjena hrana (36 odstotkov), aditivi za živila (35 odstotkov) ter bolezni živali (31 odstotkov). Higiena živil, ki je sicer postala še pomembnejša v času epidemije, skrbi le 18 odstotkov ljudi (povprečje držav EU 32 odstotkov).
Glede na zadnjo raziskavo NIJZ, ki jo je opravila med otroki in mladostniki, ima kar 24,5 odstotka anketiranih indeks telesne mase nad mejno vrednostjo prekomerne prehranjenosti. Prekomerna prehranjenost otrok, ki po svetu hitro narašča, pomembno vpliva na kvaliteto življenja, hkrati pa je povezana s številnimi dejavniki tveganja za srčne in druge kronične bolezni kasneje v življenju. Med njimi so povišane maščobe v krvi, neodzivnost na inzulin in povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa dve, povišan arterijski tlak in zgodnja ateroskleroza. Ravno zaradi naštetega je hrana, predvsem ustrezna hrana tako pomembna. Zato Svetovna zdravstvena organizacija vabi k ukrepanju:
1. »Zagotavljajmo varno hrano« – zagotavljanje varne in hranljive hrane s strani države;
2. »Pridelujmo varno hrano« – uvajanje dobrih pridelovalnih in predelovalnih praks;
3. »Ohranjajmo varno hrano« – skrb za varno hrano v celotni prehranski verigi;
4. »Jejmo varno« – krepitev zavedanja potrošnikov k sprejemanju zdravih in trajnostnih prehranskih izbir in
5. »Združimo se v imenu varnosti« – varnost hrane je naša skupna odgovornost.
