Evropska unija zaradi ponarejanja letno izgubi 15 milijard evrov

V Evropski uniji (EU) je vsako leto zaradi ponarejanja izgubljenih 15 milijard evrov javnofinančnih prihodkov, kaže najnovejše poročilo urada Evropske unije za intelektualno lastnino ( EUIPO). Problematično je predvsem stanje v sektorju kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, kjer letna izguba zaradi ponarejanja samo v Sloveniji znaša 14 milijonov evrov.

Archambeau: »Že več let so na voljo dokazi«

Christian Archambeau, izvršni direktor urada EUIPO, decentralizirana agencija EU s sedežem v Alicanteju v Španiji, je prepričan, da so že več let na voljo dokazi, da kazniva dejanja kršitve pravic intelektualne lastnine niso brez žrtev, še dodatno pa jih krepi to najnovejše poročilo o stanju, v katerem so omenjene nekatere ključne raziskave, ki jih je prek opazovalnega urada opravil urad EUIPO. »Ena od študij o kršitvah pravic intelektualne lastnine, izvedena skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, zajema področje ponarejenih zdravil, ki je gotovo ena najbolj brezobzirnih dejavnosti ponarejanja. To je bilo izhodišče, da se še jasneje izpostavijo grožnje javnosti. Ponarejena zdravila, otroške igrače in kozmetika so le nekatera od problematičnih področij, vendar obstajajo skrite nevarnosti, ki veljajo za vsa kazniva dejanja kršitve pravic intelektualne lastnine in presegajo izpodrivanje delovnih mest v zakonitih panogah in oškodovanje javnih prihodkov,« pojasnjuje Archambeau in dodaja, da so kazniva dejanja kršitve pravic intelektualne lastnine za storilce očitno dejavnost z razmeroma nizkim tveganjem, s katero podpirajo druge vrste organiziranega kriminala.

Vse bolj jasno je, še pravi Archambeau, da oškodovanje zdravja in varnosti potrošnikov in okolja ter povezave med kaznivimi dejanji kršitve pravic intelektualne lastnine in drugimi vrstami kaznivih dejanj zahtevajo nujno in usklajeno mednarodno ukrepanje. »Celotna družba je žrtev kaznivih dejanj kršitve pravic intelektualne lastnine in to poročilo še enkrat poudarja potrebo, da uveljavljanje intelektualne lastnine znova postane ena od prednostnih nalog EU v boju proti organiziranemu kriminalu,« je sklenil Archambeau.

Precejšnje izgube v različnih oblikah

Vlade po vsej EU, je razvidno iz poročila EUIPO, zaradi prisotnosti ponarejenega blaga na trgu skupaj izgubijo do 15 milijard evrov letno v obliki neposrednih in posrednih davkov ter socialnih prispevkov, ki jih nezakoniti proizvajalci ne plačajo, so sporočili iz urada.

Po ocenah urada EUIPO, je še ocenjeno v poročilu, se v EU vsako leto zaradi ponarejanja izgubi do 19 milijard evrov prodaje v sektorjih kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, vina in žganih pijač, farmacevtskih izdelkov ter igrač in iger. Pri ponaredkih se ne opravi enako strogo preskušanje kot pri pristnih izdelkih za zagotovitev, da so varni za ljudi, ki jih uživajo ali uporabljajo, so še poudarili.

Zlasti v sektorju kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego se je obseg prodaje v primerjavi z zadnjo analizo, ki jo je urad EUIPO objavil leta 2019, zmanjšal za več kot 2,5 milijarde evrov. Gre za največji porast od vseh preučevanih sektorjev, so izpostavili v uradu. »Zaradi prisotnosti ponarejenih izdelkov je vsako leto po EU za približno 14,1 odstotka nižja prodaja kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, kar pomeni za 9,6 milijarde evrov manj prihodkov. V Sloveniji znaša ta vrednost 9,3 odstotka, kar ustreza za 14 milijonov evrov manjšemu obsegu prodaje vsako leto. V primerjavi s predhodno oceno je upad prihodkov večji za štiri milijone evrov,« so dodali.

Analiza EUIPO kaže, da so bili evidentirani nevarni ponarejeni izdelki ocenjeni kot resno tveganje za potrošnike. Večina tovrstnega blaga je bila namenjena otrokom, in sicer je šlo za igrače, izdelke za varstvo otrok ali otroška oblačila.

Organi pregona izvedli 29 večjih operacij

Raziskave, ki sta jih opravila EUIPO in Europol, namreč razkrivajo tudi povezave med ponarejanjem in drugimi hudimi kaznivimi dejanji. Od leta 2016 so organi kazenskega pregona v EU izvedli 29 večjih operacij proti ponarejanju in piratstvu, katerih tarča so bile organizirane skupine, ki so bile vključene tudi v druga huda kazniva dejanja, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami in pranjem denarja.

Tokrat objavljene ocene so vključene v poročilo o stanju na področju kršitev pravic intelektualne lastnine za leto 2020, ki združuje različna poročila EUIPO o intelektualni lastnini na ravni EU in na svetovni ravni, vključno z ugotovitvami preiskav, izvedenih z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropskim patentnim uradom. Poročilo med drugim zajema podatke o deležih ponarejenega in piratskega blaga v mednarodni trgovini ter o ekonomskem prispevku gospodarskih panog, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, h gospodarski rasti in zaposlovanju. Vsebuje tudi nova spoznanja o tem, kako mala in srednja podjetja uporabljajo intelektualno lastnino.