»Seznami neodgovornosti večnega politika Kebra«

Zdravstvena oskrba v Sloveniji velja za eno boljših na svetu. Podrobnosti, kakšne zdravstvene sisteme imajo po svetu, je predstavil Michael Moore v svojem dokumentarnem filmu SiCKO, v katerem je omenjena tudi Slovenija. Če kaj, nam je lahko iz ogleda tega filma jasno, da smo lahko srečni, da imamo tako socialen zdravstveni sistem, porodniški dopust traja eno leto ali celo več, operacije so brezplačne, čeravno se na njih čaka … Res je, da je kljub temu prisotna korupcija v zdravstvu, da so čakalne vrste nehumane, da nam manjka marsikaj in da samoplačniško preskočiš marsikatero vrsto.

Zdravniki in medicinsko osebje že nekaj let poročajo o tem, da jih je premalo, da so delovne razmere vse prej kot humane in da so na zadnjih atomih svoje vzdržljivosti. Jasno je, da nam primanjkuje kadra, a glede na podatke višjih in strokovnih šol že leta zapusti šolski sistem isto število diplomantov. A težava nastaja zaradi vedno daljše življenjske dobe. Od osamosvojitve dalje do lani se je povprečna starost ob smrti bistveno zvišala, tako je bila leta 1991 povprečna starost moškega ob smrti 69,45 leta in 78,32 leta za žensko, dandanes pa so v povprečju moški ob smrti stari 77,25 leta, ženske pa 83,98 leta. Posledično to pomeni, da imamo v Sloveniji v povprečju več kandidatov, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč. Preprosta matematika pove, da isto število zdravstvenega osebja ne more enako kvalitetno obravnavati povečanega števila ljudi. K izboljšanju tega ne bo pripomogel denar, niti odprava korupcije, ker denar lahko kupi marsikaj, časa pa ne.

Kako kritična je situacija v zdravstvu in da je težava prisotna že dlje časa, je pokazala epidemija. V ospredju so bili vsekakor domovi za ostarele, ki se že leta ukvarjajo s pomanjkanjem kadra, prostorsko stisko … Žal so bili domovi tudi središča virusa in logično je, da je bila smrtnost tam največja. Če nam virusa ne bi uspelo tako hitro zajeziti z na trenutke zelo rigoroznimi ukrepi, bi se danes pogovarjali o čisto drugačnih številkah ter bi bile smrti v domovih le del statistike abnormno visoke številke.

 A očitno je jemanje problemov v zdravstvu iz konteksta in uporaba le-tega za rušenje vlade v zadnjih mesecih postalo glavno dejanje marsikatere stranke in medija. Za pet minut slave so na plan priplavali marsikateri pretekli obrazi, ki so vsaj sokrivi, če ne glavni krivci za tako alarmantno stanje v zdravstvu. Eden takšnih je definitivno Dušan Keber. Zato so zdravniki Matej Beltram, Erik Brecelj, Gorazd Kalan, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Marko Noč, Samo Vesel, Janez Vodiškar, Andrej Vranič in Krištof Zevnik spisali »pojasnilo« o delovanju dr. Dušana Kebra, ki si ga v celoti lahko preberete v nadaljevanju in sami presodite, kdo koga zavaja.

»Dušan Keber je s pritlehnim senzacionalizmom in zlorabo zdravniškega znanja očrnil ugled stroke in trud zaposlenih v DSO, načel njihovo moralo ter v javnosti zasejal neupravičen dvom v strokovno oskrbo oskrbovancev DSO.

Zato pozivamo vso slovensko javnost, naj ne naseda »strokovnjakom«, ki so osebno pomembno pripomogli, da se je slovensko zdravstvo znašlo v slabem stanju z nedopustnimi čakalnimi vrstami, begom zdravstvenega osebja, s klientelizmom in z nemotenim bogatenjem nekaterih na račun javno zbranega denarja za zdravstvo. 

Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira sredstev. Manipulira z ukrepi za obvladovanje epidemije in z žrtvami epidemije. S točno določenim političnim namenom si izmišljuje »sezname smrti« in seje dvom v pravilnost ukrepov in strokovnost zdravstvenih delavcev, v prvi vrsti tistih, ki skrbijo za starostnike.

Posebej bode v oči dejstvo, da se v oddajo Tarča dne 4. 6. 2020 na nacionalni televiziji vabi osebo, ki danes sploh nima licence za zdravljenje bolnikov in lahko brez odgovornosti širi neresnice v javnosti.

Slovenija potrebuje nov način razmišljanja, iz katerega se bo razvilo sodobno javno zdravstvo, kakršnega poznajo v razvitih državah Zahodne Evrope, kjer so empatija, socialna odgovornost, človekovo dostojanstvo, svoboda in solidarnost visoke družbene prioritete.

Poslovimo se od spolitiziranega zdravstva, namišljenih strokovnjakov in njegovih apologetov – čas je za sodobno javno zdravstvo, kjer bo vsak bolnik imel pravico do svobodne izbire zdravnika ter kakovostne in pravočasne zdravstvene oskrbe.«