OECD: Čaka nas najhujša recesija v zadnjih 100 letih

Zaradi razsajanja pljučne virusne okužbe covid-19 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pričakuje, da bo svetovno gospodarstvo padlo do 7,6 odstotka. V primeru izbruha drugega vala bo še huje. V Sloveniji bo tudi več odpuščanja kot zaposlovanja.

OECD je v sredo v ekonomskem poročilu navedel, da se pričakuje najhujša recesija v miroljubnem obdobju v 100 letih. Po mnenju OECD se bodo industrije razvitih držav, državljani, podjetja in države soočile z izjemno hudimi in dolgotrajnimi posledicami zaradi pandemije covid-19.

Organizacija še naprej govori o »najhujši zdravstveni in gospodarski krizi po drugi svetovni vojni«. Strokovnjaki ocenjujejo položaj bolj pesimistično kot zvezne vlade.

OECD v svoji študiji predvideva dva scenarija: V prvem je širjenje novega koronavirusa »pod nadzorom«, v drugem je upoštevan drugi val okužb.

Ob nadzorovani širitvi se bo svetovno gospodarstvo letos verjetno zmanjšalo za šest odstotkov, v najslabšem primeru celo za 7,6 odstotka. Ekonomisti nato pričakujejo pomembno okrevanje v prihodnjem letu.

V drugem primeru, bi bile posledice uničujoče in katastrofalne.

Prizadeto zlasti območje evra

Po mnenju organizacije je euroobmočje še posebej močno prizadeto: v najboljšem primeru bo gospodarstvo upadlo za 9,1 odstotka, v najslabšem za 11,5 odstotka.

OECD posebej mračne napovedi narekuje Španiji, Franciji, Italiji in Združenem kraljestvu, kjer je bila smrtnost zaradi covida-19 velika.

Slovenski BDP se bo po napovedi OECD letos zmanjšal za 7,8 odstotka, v primeru drugega vala okužb pa za 9,1 odstotka.

Kot so zapisali v OECD, je slovenska vlada sprejela številne fiskalne ukrepe v skupni vrednosti skoraj 4,5 odstotka BDP. Vendar je treba za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti gospodarstva sprejeti dodatne ukrepe, pozivajo.

Pri tem izpostavljajo predvsem preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti in izogib povečanju deleža podjetij v državni lasti, ki je po njihovih besedah že sedaj relativno visok.

Nizka gospodarska aktivnost v Sloveniji

Gospodarska aktivnost se je od marca močno znižala, je včeraj v svojem poročilu zapisal Urad za makroekonomske raziskave (Umar). Slednji za drugo četrtletje pričakuje še poglobitev upada.

Pri Umar vseeno izpostavljajo, da se je razpoloženje izboljšalo, pri tem pa dodajajo, da raven zaupanja pri vseh dejavnostih in potrošnji ostaja na rekordno nizki ravni.

V kolikor bi se nov val okužb znova pojavil bi bila dinamika okrevanja povem drugačna. Tovrstna negotovost je pravzaprav skupni imenovalec trenutne krize že od samega začetka.

Več bo odpuščanj kot zaposlovanja

Upočasnitev se je izražala tudi na trgu dela, kjer se je zaznala hitra rast števila brezposelnih. Konec maja je bilo brezposelnih več kot 90 tisoč ljudi, kar je dobrih 25 odstotkov več kot v istem obdobju lani.

Vodilno podjetje na področju storitev zaposlovanja in posredovanja dela, je za tretje četrtletje predstavilo mračne napovedi. Zaradi epidemije covid-19 so obeti najslabši od leta 2013, kažejo podatki skupine Manpower.

Od 388 slovenskih podjetij vključenih v raziskavo, delež delodajalcev, ki načrtujejo odpuščanja, za sedem odstotnih točk presega tiste, ki nameravajo zaposlovati.

Delež delodajalcev, ki načrtujejo odpuščanja, za sedem odstotnih točk presega tiste, ki nameravajo zaposlovati.

Raziskava je pokazala, da 18 odstotkov delodajalcev namerava odpuščati med julijem in koncem septembra, medtem ko jih namerava 11 odstotkov razširiti svoje skupine.

Napovedi zaposlitev so se glede na predhodno četrtletje poslabšale za pet odstotnih točk in so 23 odstotnih točk nižje kot v istem obdobju lani. V petih od sedmih gospodarskih panog, vključenih v raziskavo, delodajalci pričakujejo padec zaposlitev, v gostinstvu pa je namera zaposlovanja najšibkejša.

Glede na velikost podjetja so obeti najslabši med srednje velikimi podjetji. Edina dva segmenta s pozitivnimi zaposlitvenimi perspektivami sta sektor finančnih in poslovnih storitev.

Najbolj negativne zaposlitvene namere so zabeležene v osrednji in jugovzhodni regiji. Delež delodajalcev, ki napovedujejo upad zaposlovanja, je v osrednji Sloveniji za pet odstotnih točk večji od deleža delodajalcev, ki napovedujejo rast, v jugovzhodni Sloveniji pa je ta delež večji za eno odstotno točko.

Potrebno je globalno sodelovanje

»Drugi val bi spodkopal koristi zgodnjega in dobro organiziranega ponovnega zagona gospodarstva,« je opozoril OECD

OECD je industrializirane države pozval k sodelovanju. »Okrevanje bo hitrost pridobivalo le z več zaupanja – in pogoj za povečano zaupanje je svetovno sodelovanje,« je dejal glavni ekonomist Laurence Boone.

Mednarodna skupnost mora zagotoviti hitro uporabo cepiva ali zdravila – takoj, ko bo na voljo, meni Boone. Reševanje trgovinskih konfliktov bi prav tako pomagalo povečati zaupanje podjetij in pripravljenost za vlaganje, še dodaja.

Poleg tega bi države morale izkoristiti priložnost za ustvarjanje pravičnejših in bolj trajnostnih gospodarskih struktur. »Cilj je narediti konkurenco in regulacijo inteligentnejšo ter posodobiti davčne sisteme, javno porabo in socialno zaščito,« je opozoril Boone.