ZDA: junaki ali rasisti?
V času protirasističnih protestov v ZDA se je razplamtela razprava o kulturi. Argument so podpornikih suženjstva.
Za mnoge Američane razumevanje rasizma odpira spomin na njihove južne prednike iz časa suženjstva. Drugi se vračajo celo k raziskovalcu Krištofu Kolumbu. Toda kje začeti? In kje končati?
Predsednica Predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi poziva k odstranitvi spomenikov voditeljev južnih ZDA, ki so se v Kongresu v Washingtonu v 19. stoletju zavzemali za suženjstvo.
»S temi enajstimi kipi iz časov ameriških konfederacijskih držav častimo sovraštvo,« je vodja opozicijskih demokratov navedla v dvostranski odboru. »Možje, ki so jih počastili s temi spomeniki, so označevali krutost in barbarstvo,« pravi.
Predlog ni povsem nov. Pelosi je namreč že leta 2017 zahtevala odstranitev »južnih junakov«.
Ozadje nove razprave o rasni neenakosti v ZDA je nasilna smrt Afroameričana Georgea Floyda s strani belega policista. Od Floydove smrti so uradniki v mnogih delih na jugu ZDA odredili odstranitev spomenikov v čast konfederaciji.
Trump podprl »veliko ameriško zapuščino«
Ameriški predsednik Donald Trump je očitno zavrnil idejo o preimenovanju ameriških vojaških opor, imenovanih po konfederacijskih voditeljih. Podstavki so del »velike ameriške dediščine,« je zapisal na Twitterju. »Zato moja vlada ne bo niti razmišljala o preimenovanju teh čudovitih in legendarnih vojaških objektov«.
Ameriška mornarica je v torek sporočila, da si prizadeva za prepoved obešanja konfederacijske zastave iz vseh javnih prostorov njenih objektov, ladij in letal.
Medtem ko nekateri na jugu ZDA na zastavo ponosno gledajo kot opomin na vojake, ki so umrli v državljanski vojni (1861-1865), mnogi Američani vidijo to kot simbol zatiranja in temačno poglavje v ameriški zgodovini.
Kolumb se je prevrnil
V središču protestov je tudi pomorščak Krištof Kolumbiz Genove, ki velja za odkritelja dela ameriške celine. Kritiki trdijo, da je Kolumbutiral pot kolonizaciji in ubijanju nešteto staroselcev.
V St. Paulu (Minnesota), pa tudi v Richmondu (Virginija) je bil prevrnjen spomenik Kolumbu. Tega so tudi požgali in vrgli v jezero. V Bostonu v Massachusettsu so kip odkritelja – presekali na pol.
Odstranjeno iz programa
Ameriški pretočni ponudnik HBO max je povzročil senzacijo z napovedjo, da bo sprva odstranil klasični film »Gone with the Wind«. Podjetje, ki pripada Warner Media, želi filmu zagotoviti pojasnila svojih rasističnih predsodkov in problematičnega prikazovanja suženjstva, je dejal tiskovni predstavnik.
Film »Gone with the Wind« je bil objavljen leta 1939 in pripoveduje zgodbo zemljiške gospodinje Katie Scarlett O’Hara na jugu ZDA med državljansko vojno. Tudi po ukinitvi suženjstva je del nekdanjih sužnjev iz filma ostalo prostovoljno zvestih družini Scarlett O’Hara. Težav, ki jih povzroča suženjstvo, se klasika sicer ne loteva.
ZDA ostala tudi brez množičnega nadzora
Med nenehnimi protesti proti rasizmu in policijskem nasilju v ZDA so sprožili tudi peticijo proti Amazonovemu »opazovalnem imperiju«.
Tehnološka družba je reagirala kar sama. Amazon je ameriški policiji prepovedal uporabo programske opreme za prepoznavanje obraza. Začasna prepoved traja eno leto, kongres ima zdaj čas, da sprejme »ustrezna pravila« za uporabo takšnih tehnologij, je sporočilo ameriško podjetje.
V začetku tedna je tudi IBM napovedal, da bo umaknil programsko opremo za prepoznavanje obrazov. Razlog: »Ne želimo dovoliti, da bi se tehnologija uporabljala za množični nadzor, rasno diskriminacijo ali kršitve človekovih pravic,« piše v pismu poslancem.
Konkurenčni Microsoft regulacijo tehnologije zahteva že od leta 2018 – in je tudi relevanten dobavitelj programske opreme za prepoznavanje obraza. Tehnološki gigant Google že leta nerad ponuja tehnologijo prepoznavanja obraza ali jo daje na voljo javnosti.
