Pred gojenjem in sejanjem lastne zelenjave, zelišč in cvetja, je del uspeha vedeti, kdaj jih posaditi. Na voljo je več sto različnih vrst semen, zato ne preseneča, da se setveni koledar razteza čez večino leta. Splošen setveni koledar vsebuje glavne čase sajenja in nabiranja nekaterih najbolj znanih živil in cvetov. Gojenje lastne zelenjave je zadovoljiv in denarnici prijazen način prehranjevanja z letnimi časi in zagotavlja zdrav, visoko hranilen krožnik.
Preprosto povedano je setveni koledar vodnik, ki pove kdaj je najboljši čas za začetek sajenja vrta. Setveni koledar običajno temelji na datumih zmrzali, ki narekujejo kdaj je treba saditi in kdaj je varno posaditi na prostem, obstaja pa tudi lunin setveni koledar, za katerega starejši kmetje prisegajo, da povzroča večjo, okusnejšo letino. Številna zelišča, kot so bazilika, drobnjak, peteršilj, koriander in gorčica, se lahko sadijo vse leto. Druga, kot so meta, koper in kamilica, pa je najbolje saditi spomladi.
Kaj je dobro vedeti pred začetkom vrtnarjenja po napotkih, ki jih daje setveni koledar
Začetek semen v zaprtih prostorih daje pridelkom prednost v rastni sezoni in priložnost za rast v stabilnem, nadzorovanem okolju. Na prostem lahko nepredvidljivosti okolja (dež, suša, nizke in visoke temperature, sončna svetloba, škodljivci in bolezni) vplivajo na mlade rastline, zlasti ko te šele začnejo rasti. V zaprtih prostorih se lahko ti elementi nadzorujejo in se s tem zagotovi najboljše pogoje za uspeh, ko se jih kasneje presadi na prosto.
Veliko semen je lahko posajenih za začetek v zaprtih prostorih, vendar je nekatera boljše neposredno posejat na vrt. Predvsem koreninska zelenjava se ne presaja dobro, zato jo je treba po napotkih, ki jih nudi setveni koledar, posaditi na prostem. Po drugi strani paradižnik in paprika dobro preneseta presaditev, zato se lahko začneta saditi v zaprtem prostoru in ju nato po navodilih, ki jih daje setveni koledar presadimo na prosto. Ali začnemo semena saditi v zaprtih prostorih ali na prostem je odvisno tudi od dolžine rastne sezone in od podnebja.
Setveni koledar za hladne regije ima krajše rastne sezone, zato je dobro večino semen posaditi v zaprtih prostorih, da so zaščitene pred spomladanskimi temperaturami. Setveni koledar za tople regije je sestavljen iz daljše rastne sezone, tako da se lahko več semen posadi kar na prostem, saj jim ne grozi, da bi jih spomladanski mraz pomoril. Za večino pridelkov se priporoča, da se semena sadijo v zaprtih prostorih približno 6 do 8 tednov pred zadnjim datumom pomladi. To daje rastlinam dovolj časa, da zrastejo velike in zdrave ter da preživijo morebitno presaditev na vrt. Seveda je najboljši čas za začetek sajenja odvisen od območja gojenja, zato je setveni koledar temu primerno prilagojen.
Kaj predlaga setveni koledar za spomladanske mesece
Odvisno od leta in mesta, kjer posameznik živi, se lahko zemlja začne segrevati do sredine marca. Do konca aprila naj bi v večjem delu začele potekati glavne spomladanske setve. Setveni koledar predlaga, da se v tem času zunaj posadijo korenine, vključno s prvimi setvami pese, repe in korenja.
Tudi stročji grah in stročji fižol se v tem času sadita, a je običajno bolje, da rastlini pred tem začneta rasti v loncih ali pladnjih. Ob tem je dobro začeti s prvo setvijo poletnih solat, vključno z endivijo, rukolo in redkvico. Setveni koledar za to obdobje vključuje tudi prvo setev pora, ohrovta, brokolija in cvetače, blitve in spomladanske čebule. Prav tako je do konca marca idealno saditi paradižnik, papriko in jajčevce, najbolje najprej v pladnje ali lonce, kjer je toplo in svetlo. Zelišča kot so bazilika, koriander in peteršilj se lahko sadijo skozi vso leto, tako da je lahko prva setev tudi v tem spomladanskem obdobju.
Lunin setveni koledar
Vrtnarjenje ob luni je odličen način za načrtovanje vrta. Številni se držijo te starodavne prakse sajenja v luninih fazah za bolj zdrav, ploden vrt in pri tem jim pomaga lunin setveni koledar. Vrtnarjenje z napotki, ki jih daje lunin setveni koledar je naraščajoč trend, vendar tehnika ni nič novega.
Vrtnarji in kmetje že od nekdaj uporabljajo lunin setveni koledar. Najboljše od vsega pa je, da je postopek precej preprost. Osnovna ideja takšnega vrtnarjenja je, da lunini cikli vplivajo na rast rastlin. Tako kot gravitacijsko vlečenje lune povzroči, da plimovanje narašča in pada, vpliva tudi na vlago v tleh. Zato je rečeno, da bodo semena absorbirala več vode med polno luno in novo luno, ko bo ta potegnila več vlage na površino zemlje. Zaradi tega semena nabreknejo in posledično pride do večje kalitve in bolj kakovostnih rastlin.
Lunin setveni koledar upošteva dve obdobji luninega cikla: čas med novo luno in polno luno ter čas med polno luno in novo luno. Najbolje je, da se nekatere vrste rastlin posadi med prvo fazo lune in druge vrste med drugo fazo. Po mnenju skupine Garden Media Group je lunin setveni koledar več kot le način vrtnarjenja. Povezava z luninimi cikli sovpada z človekovo željo po usklajenosti z naravo. Karkoli se dogaja v svetu trendov, smo vsi ljudje naklonjeni ritmu narave.
Powered by Contextual Related Posts
