Veterina oziroma veterinarska medicina je veja medicine, ki se ukvarja s preprečevanjem, nadzorovanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem bolezni, motenj in poškodb pri živalih. Poleg tega se veterina ukvarja tudi z rejo živali, raziskovanjem prehrane in razvojem izdelkov. Področje, kjer je veterina uporabna, je široko ter zajema vse živali, bodisi so to udomačene živali ali divje.
Veterina se, s strokovnim nadzorom ali brez njega, uporablja skoraj po celem svetu. Poklicno oskrbo najpogosteje vodi veterinarski zdravnik, znan tudi kot veterinar, pa tudi paraveterinarski delavci, kot so veterinarske medicinske sestre ali tehniki. Ob tem veterina vključuje tudi druge veterinarske strokovnjake s posebnih področij, kot sta fizioterapija ali zobozdravstvo živali.
Veterina s svojo znanostjo pomaga zdravju ljudi z nadzorovanjem in kontrolo nalezljivih bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka, varnosti hrane in posredno s človeškimi aplikacijami iz osnovnih medicinskih raziskav.
Veterina sodeluje tudi pri ohranjanju preskrbe s hrano z nadzorovanjem in zdravljenjem živine ter obravnava duševno zdravje živali, predvsem hišnih ljubljenčkov, da so ti zdravi in da je njihova življenjska doba kar se da dolga.
Veterinarski strokovnjaki pogosto sodelujejo z epidemiologi in drugimi znanstveniki. Njihova etična dolžnost je skrbeti za dobro počutje živali ter jih ohranjati varne in zdrave.
Veterina javno priznala, da so živali čuteča bitja
Veterina se je aprila 2020 ponovno združila in tako so Ameriško združenje veterinarjev (AVMA), Združenje veterinarjev Evrope (FVE) in Kanadsko veterinarsko medicinsko združenje (CVMA) izdali izjavo o vlogah veterinarjev pri spodbujanju dobrega počutja živali.
Tri glavna združenja, ki jih ima veterina so javno priznala, da so živali čuteče, sposobne izkusiti pozitivna čustvena in fizična stanja ter občutke, pa tudi negativna stanja, kot so bolečina, strah in frustracija. V skladu s tem so združenja izjavila, da si živali zaslužijo ustrezno nego, upoštevanje in spoštovanje ter da morajo živali imeti dobro življenje in humano smrt.
Veterina ima družbena in poklicna pričakovanja, da bo igrala vodilno vlogo pri dobrem počutju živali z dejanji, ki spodbujajo in prispevajo k javnem diskurzu, gradijo skupnost vredno zaupanja in podpirajo soglasje skupnosti glede ustrezne uporabe živali, njihove nege in zdravljenja.
Veterina prav tako spodbuja svoje strokovnjake in veterinarje, da med seboj delijo znanje za spodbujanje in podporo oskrbe živali ter standarde in prakse usmerjene v njihovo dobro počutje. AVMA, FVE in CVMA sporočajo, da so veterinarji, kot izobraženi in odgovorni strokovnjaki, dolžni izkoristiti vse možnosti in priložnosti za zagovarjanje dobrega počutja živali na ravni posameznika in skupnosti, pa tudi skozi članstva v njihovih strokovnih združenjih. P
oleg tega imajo veterinarji ključne lastnosti, zaradi katerih so nepogrešljivi partnerji in učinkoviti zagovorniki dobrega počutja živali. Veterina med ključne lastnosti veterinarjev uvršča njihovo dolgoletno verodostojnost, pridobljeno s služenjem javnosti, močno znanstveno utemeljeno znanje o zdravju in reji živali, pa tudi znanje tehnične, praktične in etične uporabe tega znanja.
Veterinarji so dolžni obvezno upoštevati visoke etične in profesionalne standarde, biti morajo naklonjeni zagovarjanju ustrezne uporabe živali, ob upoštevanju kakovosti življenja živali in lastne vrednosti. Veterinarji imajo neposreden dostop do živali, okolja v katerem so nastanjenje in do ljudi oziroma lastnikov, ki za njih skrbijo. Prav tako so v neposrednem ali posrednem stiku z drugimi posamezniki in organizacijami, ki so odgovorne za dobro počutje živali.
AVMA, FVE in CVMA se strinjajo, da je vzpostavitev, izvajanje in podpora načelom in standardom, ki so zasnovani za stalno izboljšanje dobrega počutja živali, zapletena dinamika. Ta vključuje potrebe živali, potrebe človeka, družbena pričakovanja ter okoljska in druga trajnostna prizadevanja.
Ukrepe za izboljšanje počutja živali je treba implementirati v veterinarske, etološke, ekološke, gospodarske in etične pomisleke. Veterinarji so in si morajo nenehno prizadevati biti vodilni zagovorniki dobrega počutja živali v nenehno razvijajoči se družbi.
Veterina daje novo upanje za pse z rakom
Od razvoja imunoterapevtskega zdravljenja za pasji osteosarkom do zdravil proti raku, raziskovalci na veterinarskih fakultetah raziskujejo nove, inovativne pristope k zdravljenju raka pri hišnih ljubljenčkih. To je eden najtežjih pogovorov, ki ga mora imeti veterinar s stranko – novice, da ima njihov hišni ljubljenček raka.
Napredek je dosežen, ko raziskovalci v stroki najdejo terapije in načine zdravljenja, ki pomagajo živalim z rakom živeti dlje in jim izboljšajo kakovost življenja.
Današnja veterina je, po pogovorih z akademskimi raziskovalci, prišla do ugotovitve, da je imunoterapija velika. Med drugim številni raziskovalci iščejo načine, kako zaustaviti bolezenski proces z aktiviranjem naravnih obrambnih mehanizmov telesa.
Danes raziskovalci v laboratorijih in ambulantah veterinarskih šol v Združenih državah Amerike močno napredujejo pri zdravljenju raka pri hišnih ljubljenčkih ter upajo, da bo veterina nekoč sposobna raka tudi preprečiti.
Ena največjih in najbolj vznemirljivih študij veterinarske onkologije, ki trenutno poteka, je študija cepiva proti pasjemu raku. Cepivo bi lahko pse zaščitilo pred 7 različnimi vrstami raka. Zasnovano je za bitko z očesnimi tumorji, vključno s karcinomom, fibrosarkomom, hemangiosarkomom, limfomom, tumorjem mastocitov in osteosarkomom.
Druga študija se osredotoča na boj z rakom jeter ter pljučnim rakom s tehnologijo, ki bi potencialno lahko pomagala tudi ljudem s kostno boleznijo oziroma osteosarkomom. Ta tehnologija bi omogočala, da bi ljudem s osteosarkomom lahko ohranili okončino, tako da ne bi bilo treba amputirati okončine, da bi uničili tumor.
Pri teh študijah igra veterina pomembno vlogo, saj s svojo skupnostjo pripomore k boljšim pogojem študij, bodisi finančno ali z doniranjem vzorcev tumorja.
Powered by Contextual Related Posts
