Vse več migrantov tava po Evropi

Dokaj jasno je bilo, da se bomo z umiritvijo pandemije morali soočiti z migrantsko krizo. Skoraj vse evropske države so v zadnjem mesecu opazile povečano število ilegalnih prehodov mej. Evropska agencija za zunanje meje Fontey je po navedbi nemške medijske skupine Funkle v svojem poročilu zapisala, da se je število migrantov, ki so skušali vstopiti v Evropsko unijo, v mesecu maju povečalo.

Pandemija tok migrantov malce umirila

Pandemija je vsaj za nekaj mesecev zaustavila prehode migrantov po kopnem iz Turčije proti Severni Evropi ter po kopnem iz Grčije, Italije ali Španije proti severnim državam Evrope. Vendar to še ne pomeni, da teh prehodov ni bilo. V mesecu marcu je bilo tako okoli 1000 ilegalnih prehodov mej, v mesecu aprilu že 4300. Frontex tako poroča, da je bilo od januarja do maja 31.600 nezakonitih prehodov meje, seveda so tu upoštevane le te, ki so jih popisali, realna številka je še višja.

Erdoğan svojih groženj še ni uresničil

Najbolj obremenjena pot v Evropi je vsekakor vzhodna sredozemska migrantska pot – iz Turčije v Grčijo. Ne glede na pandemijo so v tem času v Turčijo prihajali milijoni novih migrantov, zato je strah, da bo turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan resnično odprl meje in spustil v Evropo več kot tri milijone migrantov, upravičen. A zaenkrat so od januarja do maja našteli zgolj 12.700 primerov nezakonitih prestopov meje iz smeri Turčije v Grčijo in naprej v Evropo.

Manj prehodov iz Maroka v Španijo, a so migranti našli druge poti

3700 migrantov je v Evropo prišlo po zahodni sredozemski poti (iz Maroka v Španijo). Frontex sicer poroča, da je to vsaj za polovico manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, a so migranti za svoj ilegalni vstop našli druge poti. Na teh poteh so se številke ilegalnih prehodov mej povečale – na zahodnobalkanski kopenski poti kar za 50 odstotkov.

Grčija se poleg migrantov ukvarja še z incidenti

V mesecu maju se je število ilegalnih prestopov na grške otoke povečalo. Mnoge nevladne organizacije so poročale o nehumanem ravnanju grških obmejnih organov z migranti. Zato se mora Grčija poleg vse večjega števila novih prosilcev za azil in tistih, ki državo zgolj prehajajo, ukvarjati z raziskovanjem domnevnih incidentov zaradi nehumanega ravnanja.

Povečano število migracij čutijo tudi v Bosni in Hercegovini. V tej državi se trenutno nahaja med 9000 in 10.000 migrantov, več kot polovica jih je v Unsko-sanskem kantonu, od koder je zaznati povečan pritisk na hrvaške meje. In le vprašanje je, kdaj bodo šivi pri varovanju meje popokali in se bo zgodil nov večji migrantski val.

Med pandemijo v Veliko Britanijo pribežalo več kot 1000 migrantov

Ne glede na to, da je število okuženih s covidom-19 v Veliki Britaniji veliko, to migrantov, ki so želeli priti tja po ilegali poti, ni ustavilo. Samo v času epidemije je bilo 1480 takšnih prehodov, junija pa ta številka drastično narašča, saj vsak dan več kot 100 ljudi skuša iz Francije priti v Veliko Britanijo po nezakoniti poti.

Za zdaj so odnosi med Francijo in Veliko Britanijo dobri in Francija brez težav sprejme ubežnike nazaj. Kako dolgo bo še to počela, pa bomo videli.

V Veliko Britanijo je tako samo v tem letu skušali priti več kot 1900 ilegalnih pribežnikov. Večja težava kot ti prehodi pa je prepoln center za migrantske otroke Kent. Center je v aprilu imel 450 migrantskih otrok brez spremstva, v enakem obdobju lani zgolj 257.

O prevelikem število migrantskih otrok brez spremstva opozarjajo nevladniki že dlje časa. Najhuje je na grških otokih. Tudi Slovenija je sprejela štiri otroke iz grških otoških migrantsih centrov.

V Sloveniji v času epidemije še vedno več ilegalnih prehodov meje kot lani

S sproščanjem mej pri naših južnih sosedih se je povečalo tudi število ilegalnih prehodov, kar iz vidika širjenja virusa ni ravno ugodno, še posebej, če bodo ilegalni pribežniki na poti prehajali prek Severne Makedonije, ki je postala nekakšno novo središče izbruha virusa.

V času epidemije so se številke nezakonitih prehodov meje znatno znižale, vendar pa je teh še vedno za 10 odstotkov več kot lani. Podanih je bilo skoraj 600 prošenj za mednarodno zaščito. Čeravno se marsikdo ne strinja z aktivacijo člena 37 a Zakona o obrambi, številke kažejo na nujnost njegove uvedbe. Hkratno soočanje z drugim valom epidemije in migrantskim valom Slovenija ne bi mogla obvladovati.

UNHCR poziva k spoštovanju človekovih pravic migrantov

Trenutna situacija migrantske krize v Evropi je na robu ponovnega množičnega vala. Malo verjetno je, da bodo v glavnih kritičnih središčih (Grčija, Turčija, Maroko …) še dolgo lahko obvladovali situacijo. Tega se zaveda tudi komisar združenih narodov za begunce (UNHCR), ki države poziva, naj omejitve na mejah upravljajo na načine, da bodo spoštovali mednarodne standarde človekovih pravic in zaščite beguncev.

UNHCR državam svetuje, da za zmanjšanje tveganja okužbe s covidom–19 uporabljajo tudi 15-dnevne karantene, ki naj bodo do ljudi prijazne. Poleg tega naj upoštevajo vsa ostala priporočila za zmanjšanje širjenja virusa.