Skip to content

Kakšen način šolanja nas čaka jeseni?

Šolsko leto se počasi bliža h koncu in čeprav se je še v začetku meseca bila bitka med starši, ki so želeli, da se otroci vrnejo v šolske klopi, in tistimi, ki so menili, da to ni potrebno, so danes otroci še zadnje dni tega šolskega leta v šoli. A vse ne poteka tako gladko, kot se zdi.

Praksa je pokazala, da po vrnitvi vseh učencev v šolo osnovne šole vseh priporočil Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) ne morejo izvajati. Nekateri ravnatelji celo menijo, da če se potek šolskega dela ne bo vrnil na predepidemijsko raven, je bolje, da se izvaja na daljavo.

Priporočila NIJZ onemogočajo normalno delo

NIJZ je na 26 straneh izdal priporočila za osnovne šole, kjer so skušali opredeliti, kako naj bi po novem oziroma do preklica potekalo šolsko delo. Da bo uresničevanje priporočil problematično in praktično nemogoče, so na Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva opozarjali že v samem začetku.

Opozorili so, da se je priporočil praktično nemogoče držati pri prevozih, kosilih, jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in izbirnih predmetih.

Otroci niso imeli prevoza v šolo

Prevozi so problematični tam, kjer je veliko vozačev. Teh nekaj tednov jim je sicer uspelo najti skupni jezik s prevozniki, ki so zaradi omejitve števila potnikov lahko prevažali več kot polovico manj potnikov. Trenutno jim ni bilo težko aktivirati še dodatnih avtobusov, kljub temu da so si s tem delali izgubo, a na dolgi rok tako ne bo šlo. Prav tako so k reševanju zagate pristopili starši in se organizirali pri prevozih, a tudi ti se počasi vračajo v službe in te možnosti v jeseni ne bo več. Sicer na vseh šolah niso imeli te možnosti in je marsikateri otrok moral ostati doma.

Število kosil upadlo

V teh tednih je tudi število otrok, ki so v šoli imeli kosilo, upadlo. Na ta način se je rešila marsikatera zagata. Če bi kosili vsi otroci, ali vsaj vsi tisti, ki so bili nanj prijavljeni pred epidemijo, bi na marsikateri šoli kosilo potekalo tudi štiri ure ali več. To pa je za tekoče šolsko delo skoraj nemogoče. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, koliko otrok, ki bi imeli edini topel obrok v šoli, bo tokrat ostalo dejansko lačnih.

Hkrati pa je vsaj v šolah, kjer so vozači, treba upoštevati tudi to. Zelo težko je namreč usklajevati prevoze, kosilo in tekoče šolsko delo. Učenci bi se zato morali odreči marsičemu. Nekateri bi se morali odpovedati kakšni interesni dejavnosti ali celo strokovni pomoči, ki jim pripada.

Izbirni predmeti ne bi bili več izbirni

Do sedaj so izbirne predmetne in dodatne dejavnosti otroci izbirali glede na svoje želje. V ospredju je bila njihova želja in zanimanje za nekaj. Zato so bili v eni skupini združeni otroci iz več oddelkov. Šole pa žal ne morejo namesto ene ure, namenjene posamezni dejavnosti, zanjo organizirati več ur, saj je število ur, ki so namenjene za izbirne predmete in dodatne dejavnosti, omejene.

Ob vrnitvi otrok v šolske klopi veliko izbirnih predmetov ali niso izvajali ali so otroci ostajali uro dlje v šoli. Učitelj pa je včasih imel pri uri samo enega učenca.

V novem šolskem letu žal tega na takšen način ne morejo in ne smejo opravljati. Zaradi tega bodo morali otrokom vsiliti predmete, ki bi jih lahko izvajali in pri katerih bi lahko upoštevali vse predpise.

Težave tudi pri varstvu

Pred epidemijo so se v jutranjem varstvu in pri podaljšanem bivanju otroci med seboj mešali, sedaj tega ne smejo početi. Število otrok, ki so potrebovali eno ali drugo varstvo, se je sicer ob vrnitvi v šolo zmanjšalo, zato so šole še nekako obvladovale situacijo. V jeseni, ko pričakujejo polne oddelke, pa bo skoraj nemogoče zagotoviti, da se učenci ne bodo mešali med seboj.

Že sedaj so nastajale težave pri ohranjanju varnostne razdalje, pri vedenju v garderobah, pri prihajanju v šolo in iz nje. Če bi želeli resnično upoštevati vsa navodila, bi učence v šolo sprejemali uro ali dve, prav tako dolgo bi trajal odhod iz šole.

Bodo »kratko« potegnili učenci?

Šole so si priporočila različno razlagale in tako so bile na nekaterih šolah maske obvezne, na drugih ne. Na enih šolah so torbice ostajale v šolah, na drugih so jih nosili domov. Ob tem pa naj bi se učenci učili doma in dosegali enake rezultate, kar je nemogoče, saj niso imeli vsi enakih pogojev.

Razumljivo je, da je otrokom motivacija padla in ob enakem načinu šolanja se ta ne bo povrnila, le še padala. Nekateri učitelji so sicer tokrat otroke nagradili z višjimi ocenami, ki realno niso enakovredne ostalim. Trudili so se narediti vse, da bi učenci čim lažje zaključili šolsko leto.

Za učence prve in druge triade mogoče tovrstna praksa ni tako močno problematična, za učence zadnje triade pa je, saj se jim ocene že štejejo za vpis v srednje šole. Če bo način šolskega leta v jeseni ostal enak, bodo vsaj generacije zadnjih triad, ki bodo v prihodnjih treh letih zaključile šolanje, v zelo neenakem položaju.

Šole, ki so imele v času pred epidemijo visoke standarde in so od učencev zahtevale več, so to dinamiko ohranile tudi sedaj, učencem niso gledali skozi prste in jih tudi niso za pridno delo nagrajevale. Na drugi strani pa so v marsikateri šoli to počeli in na ta način otrokom za oceno ali dve dvignili povprečje. Torej otrok iz prve in otrok iz druge šole ne bosta v enakem položaju in otrok iz prve šole ne bo mogel v želeno srednjo šolo, ker bo otrok iz druge imel zaradi epidemije višje ocene. Dejansko znanje pa pri tem ne bo imelo kaj veliko opraviti.

NIJZ je gluh za prošnje šolnikov

Šolniki so s svojimi težavami in pomisleki seznanili tudi NIJZ, a so iz NIJZ dobili zgolj floskulo, da jih razumejo, a da ne morejo mimo svojega strokovnega stališča.

Šole so tako postavljene pred zelo težko odločitev, ali bodo upoštevale navodila NIJZ in na ta način otroke prikrajšale za ustrezno šolanje, ali bodo tvegale in naredile po svoje, ker gre navsezadnje le za priporočila. S tem pa bodo nehote odgovornost sprejele nase, tudi če bo šlo kaj narobe.

Kakšen način šolskega dela čaka učence jeseni?

Pogledi na to, kaj naj bi bilo bolje, so različni. Sedanji način dela nikakor ni primeren in postavlja učence v neenakopraven položaj.

Šolniki predlagajo med drugim to, da se jeseni pouk začne normalno, in prav tako, da se samo šolsko leto izpelje tako, kot se je pred epidemijo. V primeru drugega vala naj se zaprejo le središča okužb, ne pa cela šola. Eksperimentiranja v smislu, da bi začeli s poukom v šoli, pa nato postopoma prešli na pouk na daljavo in potem spet nazaj, nikakor več ne pride v poštev. V tem primeru menijo, da je bolje, da se izvaja le šolanje na daljavo.

Sicer se šušlja o tem, da bi se res v jeseni šolsko delo izvajalo tako, kot se je pred epidemijo. Če bi prišlo do kakšne okužbe, bi doma ostal le razred in učitelj, kjer bi okužbo odkrili. A tovrstni način odpira nova vprašanja in dvome.

Kot kaže, bomo morali na pravi scenarij še počakati, upamo le, da bomo tokrat zanj izvedeli kakšen mesec prej in ne več skoraj »čez noč«.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice