OMEJITEV VPISA 2020: kakšne prihodnosti si želijo mladi?
Nedavno razkritje števila prijav po študijskih programih je zopet pokazalo, da imamo v Sloveniji mnogo nadobudnih umetnikov, veliko zagrizenih naravoslovcev in nekoliko manj družboslovcev.
Pred dvema dnevoma so bila objavljena števila prijav na študijske programe vseh slovenskih univerz. V prvem prijavnem roku se je na skoraj 17.000 razpisanih vpisnih mest prijavilo malo več kot 15.000 bodočih študentov, kar je nekoliko več od lanskoletnega števila prijav, ki se je gibalo okrog 14.600.
Situacija je podobna lanskoletni: izkazalo se je, da bo vpis moralo omejiti 92 študijskih programov (lani je prišlo do 91 omejitev.)
Največji naval spet na AGRFT
Kot običajno so programi z omejitvami predvsem tisti, ki se izvajajo na vseh treh akademijah Univerze v Ljubljani (Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademija za likovno umetnost in oblikovanje).
Najbrž ni nič novega, da je imel program Dramska igra, ki se izvaja na AGRFT, 1025-odstotni vpis; za 12 razpisanih mest so prejeli kar 123 prijav (v resnici gotovo še več; javni podatki zaobsegajo le prve želje bodočih študentov).
Drugi največji presežek, 685-odstotni, je pri programu Oblikovanje vizualnih komunikacij – smer ilustracija, ki ga izvaja Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Čisto vsi študijski programi treh akademij imajo velike presežke prijav.
Akademije bodo »naval« prijav regulirale s pomočjo strogih kriterijev in preizkusov umetniških nadarjenosti.
Priljubljeno je tudi zdravstvo in socialna varnost
Takoj za akademijami pa sta najbolj priljubljeni obe Medicinski fakulteti in številni študijski programi s področja socialne varnosti in zdravstva. Podobno, a nekoliko manj izjemno število prijav je prejelo mnogo programov Biotehniške fakultete UL, Ekonomske fakultete UL, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteti za računalništvo in informatiko UL, Fakulteti za socialno delo UL, in pri Medicinski, Pravni ter Zdravstveni fakulteti UL.
Vse njim enakovredne ali podobne fakultete Univerze v Mariboru imajo podoben rezultat.
Ponekod so mesta ostala prosta
Nekoliko manj zapolnjena so mesta, ki so jih razpisale družboslovne fakultete kot so Filozofska fakulteta, Fakulteta za družbene vede in podobne. Pri tem je treba omeniti, da družboslovne smeri niso nujno manj priljubljene; njihova mesta velikokrat ostanejo prosta, ker družboslovne fakultete običajno razpišejo veliko več mest kot marsikatere naravoslovno ali umetniško usmerjene fakultete.
Zaradi tega mnogi kandidati za prvo prijavno željo navedejo program, kjer je manj razpisanih prijavnih mest. Tisti, ki jim prva želja ni izpolnjena oz. ne ustrezajo pogojem, običajno zapolnijo mesta, ki so v prvem prijavnem krogu ostala nezapolnjena.
Prijave po univerzah
Število prijav glede na univerzo kaže na močno centralizacijo; več kot polovico oddanih prijav (okrog 9.000) je prejela Univerza v Ljubljani. Univerza v Mariboru je prijela skoraj polovico toliko prijav kot ljubljanska univerza, Univerza na Primorskem okrog 1.500 prijav, vse druge univerze (Univerza v Novi Gorici, Univerza v Novem mestu in Nova univerza) pa skupaj le nekaj čez 300 prijav. Samostojni visokošolski zavodi in koncesije so prejele 520 prijav.
Izbira študijskega programa – praktični razlogi ali zanimanje?
Naval na umetniške študijske programe kaže na to, da naši bodoči študentje radi sledijo svojim zanimanjem, četudi je v Sloveniji nekoliko težje najti zaposlitev v umetniških strokah. Na drugi strani priljubljenost naravoslovnih, elektrotehničnih, socialnih in drugih podobnih študijskih smeri, ki so povezane s poklici, po katerih je pri nas veliko povpraševanje, kaže na to, da mnogi kandidati pri svoji odločitvi za študij upoštevajo tudi razpoložljivost zaposlitvenih mest.
