Pomoč države za ublažitev posledic covida-19 v primerjavi z Evropo prepočasna?

Če je prvi ukrep državne pomoči ob izbruhu covida-19 Danska sprejela že 12. marca, je prva dva paketa slovenskih ukrepov Evropska komisija odobrila šele 30. aprila, medtem ko tretji še ni odobren.

Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca letos razglasila covid-2019 kot pandemijo, je Evropska komisija izdala začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covida19 (ZO).

Pravila igre so se zaradi covida-19 povsem spremenila

Slovenski državni zbor je v zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo sprejel prve ukrepe državne pomoči. Kot poročajo na portalu Pravna praksa, naj bi Slovenija prepočasi sprejemala ukrepe po ZO. Prvi ukrep državne pomoči ob izbruhu covida-19 je sprejela Danska že 12. marca, medtem ko sta prvi državni ukrep državne pomoči po ZO Danska in Francija sprejeli 21. marca. »Prva dva paketa slovenskih ukrepov je Evropska komisija odobrila šele 30. aprila. Tretji paket še ni odobren, čeprav je stopil v veljavo 1. junija. Amandma ZO z dne 8. maja letos, s katerim se državam omogoča državna pomoč v obliki dokapitalizacije, predstavlja dodatne izzive. Pravila igre so se zaradi covida-19 povsem spremenila. Države in podjetja, ki se bodo novim pravilom prilagodila hitro, bodo preživela. Glede na ravnanja drugih držav v EU in na svetovni ravni mora Slovenija nujno pripraviti učinkovite ukrepe državne pomoči. In te ukrepe mora sprejeti hitro ter brez dodatnega odlašanja in – če je treba – zunaj okvira ZO,« še navajajo.

Strog nadzor podeljevanja državne pomoči zelo pomemben

V prispevku so analizirani ukrepi državne pomoči in primerjani s stališčem evropskega prava. »Glede na to, da velike države članice letno svojim podjetjem dodelijo državno pomoč, ki presega evropski proračun za regionalni razvoj, je strog nadzor podeljevanja državne pomoči v velikih državah zelo pomemben za kohezijo EU in za funkcioniranje enotnega trga ter zagotavljanje enakih pogojev delovanja za podjetja iz manjših držav na tem trgu,« pojasnjujejo. Država članica EU mora načrtovano pomoč, ki jo želi dodeliti podjetjem, priglasiti Evropski komisiji in počakati na odobritev, saj omenjeni začasni okviru ukrepov določa pogoje, za katere meni, da zagotavljajo združljivost državne pomoči, ki jo dodeli država članica za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice z notranjim trgom EU ob izbruhu covida-19.

Za državno pomoč podjetjem potrebnih več pogojev

Amandma z 8. maja izjemoma omogoča Sloveniji, da zagotovi državno pomoč podjetjem v obliki lastniškega kapitala in/ali hibridnih kapitalskih inštrumentov podjetjem v finančnih težavah zaradi izbruha covida-19 do 30. junija prihodnje leto.

A mora biti izpolnjenih več pogojev:

• brez posega države bi podjetje prenehalo poslovati ali bi se soočilo z resnimi težavami pri ohranjanju svojega poslovanja, ker se je na primer poslabšalo razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom,
• dokapitalizacija je v skupnem interesu, ker bo na primer preprečila socialne stiske in nedelovanje trga zaradi velike izgube delovnih mest, izstopa inovativnega podjetja in sistemsko pomembnega podjetja ter tveganja prekinitve zagotavljanja pomembne storitve ali podobnih primerov,
• podjetje ne more pridobiti financiranja na trgih po ugodnih pogojih, horizontalni ukrepi, ki jih je vlada do zdaj sprejela za kritje likvidnostnih potreb, pa ne zadostujejo za zagotovitev sposobnosti preživetja,
• dokapitalizacija ne sme presegati minimuma za zagotovitev sposobnosti preživetja podjetja in ponovne vzpostavitve kapitalske strukture, kot je bila 31. decembra 2019,
• država mora prejeti ustrezno nadomestilo za naložbo v podjetje tako, da jo vzpodbudi za izplačilo ukrepa državne dokapitalizacije, ko bodo to dopuščale razmere na trgu,
• kapitalski vložek države ni vrednoten nad povprečno ceno delnice podjetja v 15 dneh pred vložitvijo zahteve,
• podjetje mora imeti možnost, da kadarkoli odkupi lastniške deleže po odkupni ceni, ki bi morala biti enaka ali višja od nominalne naložbe države, povečana za letne obresti za nadomestilo, ki je za 200 bazičnih točk višja od navedenega v tabeli ZO ali tržni ceni v trenutku odkupa,
• v primeru dokapitalizacije v višini nad 250 milijonov evrov podjetju s pomembno tržno močjo vsaj na enem od upoštevnih trgov, na katerem posluje, morajo države članice predlagati dodatne ukrepe za ohranitev učinkovite konkurence na navedenih trgih,
• dokapitalizacije zaradi COVID-19 podjetje ne sme oglaševati v komercialne namene,
• dokler ni odplačanih vsaj 75 odstotkov dokapitalizacije, velika podjetja ne morejo pridobiti več kot 10- odstotnega deleža v konkurenčnih ali drugih subjektih, ki izvajajo isto dejavnost, vključno z dejavnostmi višje in nižje v verigi, razen v izjemnih okoliščinah in z dodatno odobritvijo Komisije,
• državna pomoč se ne sme uporabljati za navzkrižno subvencioniranje gospodarskih dejavnosti integriranih podjetij, ki so bila 31. decembra 2019 že podjetja v ekonomskih težavah. V integriranih podjetjih se vzpostavi jasno ločevanje računov, s čimer se zagotovi, da ukrep dokapitalizacije ne koristi tem dejavnostim,
• dokler dokapitalizacija ni v celoti odplačana, podjetje ne more izplačati dividend niti neobvezujočih kuponskih plačil, niti ponovno odkupiti delnic, razen v razmerju do države,
• dokler ni odplačanih vsaj 75 odstotkov dokapitalizacije, prejemki vsakega od članov uprave podjetja ne smejo presegati fiksnega dela njihovih prejemkov na dan 31. decembra 2019. Bonusi, drugi variabilni ali primerljivi elementi prejemkov se ne izplačajo v nobenem primeru,
• podjetja, ki so bila dokapitalizirana v višini več kot 25 odstotkov lastniškega kapitala, morajo dokazati verodostojno strategijo izstopa države v skladu s pogoji. Velika podjetja, ki so dokapitalizirana, morajo poročati o tem, kako prejeta pomoč podpira njihove dejavnosti v skladu s cilji EU in nacionalnimi obveznostmi, povezanimi z zeleno in digitalno preobrazbo, vključno s ciljem EU o podnebni nevtralnosti do leta 2050.

Trije zakoni za omilitev posledic epidemije

Slovenija je doslej za omilitev posledic epidemije covid-19 sprejela tri zakone, in sicer o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 ter interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije. »Komisija, ki ji je Slovenija 9. aprila priglasila ukrepe državne pomoči, ne bo vložila ugovora na ukrepe, a ni povsem jasno, zakaj je Slovenija sprejela zakon, preden je ukrepe potrdila Komisija,« se sprašujejo na portalu Pravna praksa in med drugim nadaljujejo, da je Slovenija do zdaj sprejela ukrepe samo na podlagi ZO.

Selektivno dodeljevanje pravice do nadomestila

Slovenija je v skladu z zakonom med drugim za delavce na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga covida-19 za obdobje do 31. maja dodelila podjetjem državno pomoč v obliki 80-odstotnega povračila nadomestila plač. Do pomoči so upravičena samo podjetja, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju letos upadli za več kot 10 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in niso bila na dan 31. decembra 2019 v finančnih težavah. Za razliko od Slovenije je Velika Britanija omogočila vsem podjetjem, da lahko od države zahtevajo plačilo 80 odstotkov plač ter socialnih in drugih prispevkov zaposlenih, ki so na začasni odsotnosti z dela, do zneska 2.500 funtov na mesec. Ta ukrep so uvedli brez priglasitve Evropski komisiji, saj so ukrepi, ki veljajo za vsa podjetja, izven področja uporabe nadzora EU nad državno pomočjo. Podobno je storila tudi Nemčija, ki je enostavno spremenila t. i. shemo Kurzarbeit. S to spremembo je omogočila podjetjem, pišejo, katerih 10 odstotkov delavcev je na začasnem čakanju na delo ali je odsotnih zaradi covida-19, da so upravičeni do nadomestila 65 odstotkov plače in prispevkov. V Avstriji je višina nadomestila odvisna od višine plače.

Slovenski kriteriji za nadomestila so strožji kot v ZO in kot v drugih državah

Kriteriji, ki jih je sprejela Slovenija za pridobitev nadomestila, so tudi strožji od pogojev, določenih v ZO, in tistih, ki so jih določile zgoraj navedene države. Za razliko od drugih držav je Slovenija zagotovila izplačilo nadomestila samo do 30. junija. »Papirologija«, ki jo morajo slovenska podjetja priložiti kot dokazilo upravičenosti, je po navedbah članka obsežna, kar upočasnjuje celoten postopek pridobitve ter predstavlja dodatno breme za slovensko upravo, ki mora obravnavati vloge. V Veliki Britaniji na primer traja celoten postopek pridobitve in plačila nadomestila okrog sedem dni, medtem ko so slovenska podjetja morala založiti denar za plače za marec in april, nadomestila pa bodo prejela za marec v maju, za april v juniju in za maj v juliju. Slovenska shema torej po mnenju avtorej zapisa v Pravni praksi naj ne bi prispevala k izboljšanju likvidnosti podjetij v kritičnem obdobju od marca do junija.

Slovenija bi lahko priglasila drugačne sheme državne pomoči

Omenjajo dve shemi državne pomoči, ki bi ju lahko Slovenija sprejela, in sicer glede terjatev, zavarovanih pri kreditnih zavarovalnic ter za povračilo škode.

Coface PKZ in SID banka sta namreč podpisali pozavarovalno pogodbo, ki pokriva samo zavarovanja terjatev slovenskih podjetij v primeru, da je kupec iz držav EU ali OECD, ne pa v primeru domačih kupcev. Slovenija trenutno sicer pripravlja zakonodajo, s katero bo SID banka kreditnim zavarovalnicam ponujala pozavarovanje, če bo limit za kupca znižan zaradi covida-19.

Nemčija za razliko od Slovenije ni priglasila sheme državne pomoči pod imenom »First loss portfolio guarantee« za zavarovanje terjatev kreditnih zavarovalnic, ampak shemo kritja celotnega portfelja tveganj kreditnih zavarovalnic. Enako sta naredili tudi Francija in bo naredila tudi Velika Britanija.

Nemci tudi uvajajo kritje celotnega portfelja tveganj kreditnih zavarovalnic glede terjatev v povezavi z dobavo blaga in storitev, opravljenih med 1. marcem in 31. decembrom 2020. Postavljeno je maksimalno jamstvo v višini 30 milijard evrov, vsaki kreditni zavarovalnici pa je dodeljen delež tega jamstva. 90 odstotkov vseh odškodninskih zahtevkov v višini do 5 milijard evrov plača Nemčija in samo 10 odstotkov kreditna zavarovalnica za svoj delež v izgubi 5 milijard. V nasprotnem primeru bo Nemčija iz svojega proračuna plačala 100 odstotkov jamstva do maksimuma deleža kreditne zavarovalnice v maksimalnem jamstvu v višini 30 milijard evrov. Ne glede na to, da jamstvo pokriva okrog 10 odstotkov dejanske izpostavljenosti zavarovalnic, je Nemčija zagotovila, da 65 odstotkov premij, plačanih kreditnim zavarovalnicam, te plačajo državi v zameno za jamstvo.

Državno pomoč za povračilo škode pa lahko Slovenija priglasi tudi v obliki nadomestila podjetjem v sektorjih, ki so bili posebej prizadeti zaradi izbruha covida-19 (npr. promet, turizem, kultura, gostinstvo in trgovina na drobno) in organizatorjem odpovedanih dogodkov za škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbruha covida-19. Prednost priglasitve državne pomoči na podlagi tega člena je, da se ne upošteva zgornja meja. Evropska komisija je Švedski, denimo, že 24. aprila odobrila poroštvo za kredit v višini 137 milijonov evrov letalski družbi SAS za delno kritje škode, ki ji je nastala po izbruhu covida-19. Podjetje Air France KLM Group si je na podlagi istega člena PDEU zagotovilo približno 9 milijard evrov državne pomoči Francije in Nizozemske.

Pomoč de minimis

Ob zaključku so na portalu Pravna praksa  spomnili še pomoč de minimis, ki jo lahko podjetjem podeli Slovenija. Ob zelo strogih pogojih dela in nizkih stroških dela v številnih slovenskih podjetjih, jim je tovrstna pomoč na voljo v katerikoli obliki in pod katerimikoli pogoji, a le, če ne presega de minimis zneskov, določenih v uredbi Evropske komisije z dne 18. decembra 2013 o uporabi 107. in 108. člena pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis.