Dr. Blaž Mrevlje o drugem valu epidemije: »Če se motim jaz, bo še najmanj škode.«

V času epidemije prvega vala novega koronavirusa v Sloveniji in še pred tem, ko se je zdelo, da je epidemija nekaj, kar se dogaja v drugem svetu, smo v Slovencu obširno in redno poročali o dogajanju. Ob pojavu novih (v večini primerov uvoženih) primerov okužb s covidom-19 smo se z vprašanji obrnili na dr. Blaža Mrevljeta, ki je pred nekaj dnevi opozoril na nevarnost drugega vala. Tudi v prvem valu epidemije je bil med prvimi, ki je opozarjal na resnost situacije.

Blaž Mrevlje je priznani kardiolog in specialist interne medicine, ki dela in živi v tujini. Znan je po tem, da svoje mnenje izrazi direktno, brez dlake na jeziku. Redno komentira politično situacijo v Sloveniji. Širši javnosti je postal znan, ko je stopil na prste dobaviteljski mafiji v zdravstvu. Dr. Mrevlje in dr. Noč sta namreč dosegla znižanje cene žilnih opornic, s čimer je samo UKC Ljubljana prihranil več kot 2,5 milijona evrov letno. V vseh bolnišnicah, ki dotične opornice uporabljajo, pa še dodaten milijon letno od leta 2014. Skupaj je bilo tako privarčevano samo pri enem medicinskem artiklu vsaj 20 milijonov evrov. A to je, kot boste lahko prebrali v pogovoru, le kaplja v morje v primerjavi z denarjem, ki ga, kot pravi Mrevlje: »zdravniško-dobaviteljska mafija pokrade in končajo v jadrnicah, vilah in na švicarskih računih«.

V prvem valu epidemije covida-19 ste bili prvi, ki ste opozarjali na resnost situacije, na pomanjkanje opreme, na nujnost uporabe mask. Bili ste preslišani. Kaj ste po vašem mnenju vedeli več kot tisti, ki so odločali o tem, kako pristopiti do novega virusa?

Ne vem, če sem bil prvi. Bilo nas je pa res malo. Ampak saj to ni bistveno, ker namen ni bil tekmovati. Glede na popolno neodzivnost prejšnje vlade na prihajajočo pandemijo in bizarno nekompetentnost takratnega vodstva NIJZ je bilo treba nekaj narediti. In smo, kar smo lahko. Glasno smo opozarjali na prihajajočo pandemijo in podhranjenost slovenskega zdravstva, in to na Twitterju in v redkih medijih, ki so tej temi bili pripravljeni nameniti nekaj prostora. Upam, da je to kaj prispevalo k spremembi strategije.

Zanimivo je bilo gledati takratnega ministra za zdravje, ki to nikoli ne bi smel biti, Aleša Šabedra, ki je na tiskovnih konferencah stopicljal za takratnim predsednikom vlade, ki to nikoli ne bi smel biti, Marjanom Šarcem, in pa takratno direktorico NIJZ, ki to nikoli ne bi smela biti, dr. Nino Pirnat, kako so vesoljni Sloveniji razlagali, kot bi bili vsi nekoliko zaostali v razvoju, da je dovolj kihanje v rokav, da gremo lahko brez problema v službe in šole in da s covidom-19 ne bo nič, ker nimamo direktnih letov iz Kitajske. V bistvu so kopirali neumnosti, ki jih je sicer po svetu trosila Svetovna zdravstvena organizacija.

Zanimivo je bilo tudi opazovati vrh slovenske imunologije in infektologije, doma in po svetu, ki je z izjavami in opozorili čakal na varnem tudi še potem, ko je bila epidemija v smrtonosnem izbruhu že tik pred našimi vrati, v Italiji, in praktično do trenutka, ko je bilo že vse jasno.

Nič več nisem vedel kot te gospe in gospodje. Samo opazoval sem, kaj se dogaja na Kitajskem, upošteval, da je svet danes povezan, tudi če ni direktnih letov s kakšno državo, uporabil podatek o inkubacijski dobi in preračunal tedne. Osnovnošolski razmislek.

Kaj je bila po vašem mnenju največja storjena napaka v prvem valu?

Dve napaki sta bili. Prvič, da prejšnja vlada v arogantni zaverovanosti sama vase ni pravilno ocenila obsega katastrofe, ki se je bližala, in z ukrepi, kot jih je čez noč sprejela trenutna vlada, začela že ob pravem času. S tem smo izgubili 2 do 3 tedne. Na srečo je trenutna vlada ujela še zadnji pravi vlak in smo iz prvega vala v epidemiološkem smislu izšli kot svetovni prvaki.

Drugič, škoda, da so nabave mask in respiratorjev šle skozi roke dobaviteljev in posrednikov. V skorumpiranem slovenskem zdravstvu so posredniki in dobavitelji vedno obvod za krajo davkoplačevalskega denarja prek preplačanih zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev. Ni logike, da bi bilo v tem primeru drugače. Upam, da bodo zadevo objektivno preiskali in da nad tem ne bo ostala senca dvoma. Ker če je šlo za provizije in korupcijo, potem je to še huje, kot je sicer vsakodnevno v slovenskem, skorumpiranem, socialističnem, državnem in zemljaričarskem zdravstvu, kjer leži provizija pod vsakim kamnom in v vsaki nabavi. Hujše zato, ker je šlo za izredno stanje – in se potem temu reče vojno dobičkarstvo.

Če bi imeli moč odločanja, kaj bi vi naredili drugače?

Kot izhaja že iz prejšnjega odgovora. Prvič: od ukrepov, ki jih je sprejela nova vlada, ne bi naredil nič drugače, le želel bi si, da bi bili sprejeti že 2 do 3 tedne prej. Morda bi dodal, po bi tistem vikendu, ko je izbruhnilo v Italiji, prepovedal vsaj zdravstvenim delavcem, da bi hodili v službo direktno s smučišč v Italiji. In pa nekaterih od ukrepov še ne bi rahljal. Konkretno, v tem, da so šli učenci tri tedne pred koncem pouka nazaj v šole, ne vidim nobenega smisla. Vsako masovno zbiranje je v tem trenutku še vedno nevarno, kar mislim, da se bo kmalu tudi izkazalo v praksi. Zaradi teh treh tednov ne bo nihče za nič prikrajšan v življenju. V tem trenutku bi tudi še vedno držal DSO-je zaprte, to je najcenejši in najpreprostejši ukrep za zaščito najbolj ranljive populacije – starostnikov. Ostalo pa je v tem trenutku predvsem na vsakem posamezniku: torej higiena in razkuževanje rok, socialna distanca in še vedno uporaba mask, kot je bilo v skladu z navodili v času uradne epidemije. Neuradna namreč še vedno poteka in se krepi.

In drugič: izredno stanje bi izkoristil in sprejel interventni zakon, s katerim bi zahteval takojšnje znižanje cen vseh zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev (IT, gradbenih, servisnih) v zdravstvu na nivo najnižjih referenčnih cen v EU in s tem privarčeval vsaj 400 milijonov davkoplačevalskih evrov letno, ki jih sedaj zdravniško-dobaviteljska mafija pokrade in končajo v jadrnicah, vilah in na švicarskih računih. To je kar lepa vsota za blaženje prihajajoče gospodarske krize. Ko te ne bo več, bi ta denar usmeril v boljše plače predvsem medicinskih sester in bolničark, v modernizacijo zdravstva ter v raziskave in razvoj.

Kako bi vi predstavili ljudem virus covid-19 ter jim razložili, zakaj se je treba ukrepov držati? In kateri so nujni?

Covid-19 je bolezen, je okužba z virusom SARS-CoV-2, po angleško Coronavirus Disease 2019. Predvidevam, da so ljudje dovolj pametni, da znajo iz izkušenj iz Kitajske, torej iz tega, kar se je dogajalo v Wuhanu in kako drastično so odreagirale kitajske oblasti, iz dogajanja v Italiji, iz ukrepov, ki smo jih sprejeli tudi pri nas in iz njihovih rezultatov sami sešteti dva in dva. Ali drugače, sklepam, da znajo ljudje sami razmisliti, da če ukrepov ne bi sprejeli na ta način in takrat in jih vzdrževali toliko časa, bi imeli danes tudi v Sloveniji situacijo, podobno italijanski, britanski, ameriški in drugim. Gre za pandemijo z visoko smrtnostjo, ki bi bila, če ne bi nanjo odreagirali, kot smo, najverjetneje primerljiva s špansko gripo iz začetka prejšnjega stoletja ali morda celo hujša.

Ukrepov se moramo še vedno držati. Pandemije še zdaleč ni konec. Nujni so še vedno ukrepi, ki so tudi najbolj masovni in najcenejši, ker so odvisni od vsakega posameznika. Jaz bi še vedno odsvetoval množična druženja in zbiranja ter priporočal higieno in razkuževanje rok, ostajanje doma v primeru bolezenskih znakov in samoizolacijo ter uporabo mask, kot je bilo to normalno v času uradne epidemije.

Pred dnevi ste ponovno opozorili na bližajoči se drugi val. Kaj ponovno veste več kot drugi? Zakaj menite, da je treba ukrepati že zdaj?

Ponovno ne vem nič več. Le to, da imamo podobna razvijajoča se žarišča v BiH, Srbiji in Severni Makedoniji, skratka v regiji, ki je podobne zračne razdalje od nas kot Bergamo. Da smo razrahljali ukrepe. Da bodo ljudje v prihodnjih tednih potovali točno v to regijo, bolj kot so februarja v Italijo, in da se praktično nihče več ne drži niti osnovnih zaščitnih ukrepov. Temu dodajte inkubacijsko dobo 2 do 4 tedne in seštejte osnovnošolsko enačbo. Težave ponovno pričakujem okrog 10. julija. Prej ko bomo ukrepali, vsaj vsak na osebnem nivoju, manj težav bomo imeli. Ponovno bom rekel podobno, kot sem rekel februarja, to predvsem zato, ker se že spet, kljub izkušnji iz prvega vala, pojavljajo posamezniki, ki nas spet označujejo za paničarje: če se motim jaz, bo še najmanj škode. Če se ne, škoda bo. Kot družba se moramo samo odločiti, ali v človeških življenjih ali gospodarska.

Menite, da cepivo že obstaja?

Verjetno bi to vedeli. Tudi če že obstaja, mora skozi ustaljene faze preizkušanja, ki jih bodo verjetno sicer nekoliko debirokratizirali in s tem skrajšali, vendar pa ga za splošno uporabo ne pričakujem pred naslednjo pomladjo.

Menite, da je cepivo edina rešitev?

Rešitev je kombinacija precepljenosti in prekuženosti. Oboje pa potrebuje svoj čas. Na prekuženost lahko v naslednjih mesecih bolj vplivamo kot na razvoj cepiva – s pametnim zategovanjem in rahljanjem ukrepov v skladu z dinamiko epidemije pri nas in v regiji. Biti pa moramo pri tem pametni in vsakokrat pred časom.

Kakšno je vaše stališče do t. i. prekuženosti?

Do nje bo tako ali drugače prišlo. Vendar je ne bi prepustil povsem naravni dinamiki, kot so se narobe odločili v Veliki Britaniji in na Švedskem in so odločitev kasneje, ko so spoznali njene posledice, začeli hitro popravljati. Lahko jo pravilno doziramo, če se tako izrazim, s pravilnim doziranjem zategovanja in rahljanja ukrepov, da ne pridemo v situacijo, ko bi preveč in naenkrat obremenili zdravstveni sistem. Prvič nam je to uspelo.

Je še kaj, kar menite, da je nujno, da se ljudem pove, pa vsi pozabijo ali nočejo povedati?

Ukrepe smo razrahljali prehitro. Zato menim, da je drugi val neizogiben oz. se že dogaja. Ali imam prav, bomo videli kmalu. Glede ostalega pa se ne bi preveč ponavljal. Vsak sam pri sebi ve, kaj je treba storiti. Kot država pa bi zagotovo poskrbel za najranljivejše, da do okužb sploh ne bi prišlo, torej bi zaprl DSO-je. Otroci bodo tako in tako šli na počitnice.