Hrup turbin vetrnih elektrarn ni vzrok za zdravstvene težave

Večmesečne meritve na Finskem so pokazale, da so bili nivoji infrazvoka na podeželskih območjih s parki vetrne energije približno enaki kot v običajnem mestnem okolju.

Trditve o škodljivih vplivih na zdravje zaradi nizkih frekvenc ali infrazvojnih vibracij, ki jih povzročajo turbine vetrnih elektrarn, ne podpirajo najnovejših oziroma najbolj dolgoročnih ugotovitev. Študija, ki jo je po naročilu finske vlade v glavnem izvedel tamkajšnji tehnični raziskovalni center (VTT), je pokazala, poroča finski spletni portal Yle, da valovi infrazvoja ne povzročajo merljivih sprememb v človeški fiziologiji in jih človeško uho ne bi moglo zaznati s strogim testiranjem.

Rezultati študije pomembni za lajšanje javnih pomislekov

Vodja projekta Panu Maijala iz podjetja VTT pravi, da lahko vetrna energija zdaj »zadiha« z olajšanjem, potem ko so bili zadnjih nekaj let neupravičeno deležni kritičnega javnega mnenja o gradnji vetrnih elektrarn. Predsednica vodstvene raziskovalne skupine Vesa Pekkola z ministrstva za socialne zadeve in zdravje pa je napovedala, da bodo rezultati študije pomembni za lajšanje javnih pomislekov. »Hitro smo se prepričali, da morajo biti raziskave izredno neprepustne glede znanstvene zanesljivosti,« je dejala Pekkola, medtem ko je Maijala poudaril tudi visoko kakovost raziskave, za katero je dejal, da so jo izvedli »najboljši raziskovalci v državi«.

V študiji niso odkrili sprememb v fiziologiji

Študijo VTT so izdelali na podlagi dolgotrajnih meritev, poslušanja testiranj in vprašalnikov za raziskovanje lastnosti infrazvoka – zvočnih vibracij, ki so pod dosegom človeškega sluha. Meritve so namreč pokazale, da so bili nivoji infrazvoka na podeželskih območjih s parki vetrne energije približno enaki kot v običajnem mestnem okolju.

Maijala je povedal, da je bil presenečen, ko je opazil občasne motnje v glasnosti frekvence, ki so segale do 102 decibelov. Glavne frekvence infrazvoka so bile med 0,1 in 1,0 Hertza (Hz), kar je precej pod območjem sluha človeškega ušesa (16-20 Hz). Nižja je frekvenca, glasnejši mora biti zvok, da se sliši. Maijala je še dejal, da meni, da je teoretično mogoče, da bi nekateri ljudje slišali najglasnejše infrozije, ki jih povzročajo vetrnice in poudaril, da v študiji VTT niso odkrili sprememb v fiziologiji.

V raziskavi tudi niso ugotovili, da ljudje, ki trdijo, da so njihovi simptomi posledica infrazvoja, niso mogli slišati nizkih frekvenc nič bolje kot ljudje, ki tega niso navedli kot vzrok. Ni bilo niti ugotovljeno, da so njihovi avtonomni živčni sistemi bolj aktivirali valove kot tisti pri asimptomatskih preiskovancih.

Meritve so izvajali 308 dni

Sicer pa so v raziskavi upoštevali predhodne mednarodne študije o infrazvoku in zdravju, a so obenem izvedli še nove dolgoročne meritve v dveh parkih vetrnih elektrarn. Z vetrnico Kurikka in območjem Kopsa v Raaheju je bilo skupaj 17 vetrnih turbin.

Raziskovalci so 308 dni izvajali meritve znotraj in zunaj, kot tudi v notranjosti vetrne elektrarne in zunaj nje. »Običajno za izdelavo meritev potrebujemo dan ali dva. A tokratni podatki, ki smo jih zbrali, so nadvse redki, saj smo frekvence dlje časa merili tudi v domovih ljudi,« je še dejal Maijala.

Več dni v bližini vetrne elektrarne

Maijala je opozoril, da je bila raziskava izvedena v stanovanjih in hišah, iz katerih so se stanovalci izselili zaradi zaznanih zdravstvenih simptomov, povezanih z vetrom. Povedal je tudi, da je več dni preživel v hiši v bližini vetrne elektrarne Kopsa. »Na podeželju je tako mirno, da lahko slišite svoje misli, saj frekvenca ni vplivala na moj spanec. Treba pa je poudariti, da sem bil tam le kratek čas,« je pojasnil Maijala.

Podobne raziskave v Nemčiji in Avstraliji

Nenavadno široko študijo so izvedli VTT, helsinška univerza ter finska inštituta za zdravje pri delu ter zdravje in dobro počutje (THL). Pred študijo, ki je bila objavljena konec leta 2019, je Pekkola dejal, da ni bilo nobenih nacionalnih ali mednarodnih meril za ocenjevanje infrazvočnih učinkov. Pekkola je zaključil, da podobne raziskave potekajo v Nemčiji in Avstraliji, vendar njihovih rezultatov še nimajo. »Nestrpno jih čakam. Verjamem, da bo ta naša študija postala glavna referenčna točka,« portal Yle povzema Maijala.