Slovensko vino na resni preizkušnji

Slovenija je vinorodno dežela in z vinom smo celo samooskrbni. Konec koncev je alkohol del naše kulture. Koronavirus je prizadel domala vse panoge, a vinogradništvo je po krizi ena najbolj prizadetih kmetijskih panog. V času epidemije je bilo izgubljenih vsaj 45 odstotkov letne prodaje vina. Po drugi strani pa so vinogradi dobro obloženi, kar napoveduje dobro letino. A žal ni kupcev, zaradi česar se predvideva zlom vinskega trga, usihanje razvoja in vlaganj. Upravičeno se pričakuje devinogradizacija Slovenije.
Predlogi državne pomoči za uspešno samopomoč vinogradnikom
V t. i. prvem valu je država skušala pomagati domala vsem, tudi vinogradnikom. Mali vinogradniki so dobili državno ugodnost v obliki polovičnega zmanjšanja katastrskega dohodka. Tržni vinogradniki pa so zaradi izpada dohodkov prejeli sektorsko pomoč v višini 630 evrov na hektar vinograda.
Čeravno je bila to prva pomoč v zgodovini Sloveniji, pa vsekakor ni veliko pripomogla k rešitvi težav. V igri je bila sicer ideja o odkupu presežka vina za predelavo v etanol, a ta ideja ni bila izvedena. Kot se je javno pohvalil Ivan Gale, tudi zaradi njegovega nasprotovanja.
Rešitev v zeleni trgatvi?
Nekateri vidijo rešitev za vinogradnike v t. i. zeleni trgatvi. Na ta način se vinogradnikom ponudi možnost, da odstranijo pridelek – zeleno grozdje do prvih zoritvenih procesov, za kar dobijo denarno odškodnino.
Za ta skrajni ukrep se običajno odločijo tisti vinogradniki, ki tržijo svoja vina v nižjih cenovnih razredih – do dva evra na liter. Svoje grozdje prodajajo pod 0,50 evra za kilogram.
Strokovnjaki sicer menijo, da zelena trgatev trti ne koristi, ker je to grob poseg v njen razvoj. Ekonomsko pa ta poseg lahko mnogim vinogradnikom zagotovi obstoj in nadaljnji vinogradniški razvoj. Vendar za resne tržne vinogradnike to na dolgi rok ni primeren ukrep. Izpad vinskega letnika lahko na trgu ogrozi tako trženje kot konkurenčnost ter ne nazadnje obstoj vinogradnika.
Takšen način trgatve lahko dosega do največ 60 odstotkov letnih stroškov v vinogradu, kar znaša okoli dva do tri tisoč evrov na hektar. Ta ukrep bi pomagal 20 odstotkom slovenskih vinogradnikov. Torej bi morala država nameniti zanje od šest do devet milijonov evrov.
Teh sredstev trenutno v državnem proračunu ni, lahko bi pa ta ukrep uspešno izvedli s sredstvi iz proračuna Evropske unije, namenjenimi za blaženje razmer po epidemiji.

Interventni odkup vina in grozdja
Kot že omenjeno, ena izmed rešitev za pomoč vinogradnikom bi vsekakor bil odkup zalog vina lanskih in starejših letnikov ter tudi grozdja. Vino bi lahko destilirali in zagotovili zalogo etanola kot zaščitnega sredstva.
Odkup desetih milijonov litrov vina in desetih milijonov kilogramov grozdja bi vsekakor pripomogel k normalizaciji stanja na vinskem trgu, in sicer ob upoštevanju, da bi morala biti cena za odkupljeno vino 1,2 evra na liter, najmanj 0,5 evra za grozdje in 0,21 evra za mošt.
Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da v Sloveniji nimamo ustreznega skladišča ter da je cena etanola na trgu zelo nizka. Zato bi morali, če bi želeli biti konkurenčni, vino odkupiti za največ 0,35 evra na liter. Kar pa je seveda nesprejemljivo. Še večja anomalija se pojavi pri odkupu grozdja, saj bi vinogradnik dobil zanj neverjetnih 0,05 evra (pet centov) za kilogram. Kar pa je za vinogradnike absolutno nesprejemljivo.
Vinogradniki nujno potrebujejo državno pomoč, če želimo tudi v prihodnje obdržati vrhunska vina, s katerimi se lahko ponašamo v svetu, in biti z njimi samooskrbni. Vsekakor vinogradniki že sami iščejo rešitve z direktno prodajo vina in grozdja potrošnikom, a to je le kapljica v morje. Če bi dosegli dogovor z ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za delo, da se trgatev šteje kot družbeno koristno delo, bi mogoče prihranili vsaj nekaj, saj bi imeli vsaj »brezplačno« delovno silo.
Žalostno je, da je kmetijsko ministrstvo pozabilo na najbolj prizadeto kmetijsko panogo, še posebej glede na to, da v svetu slovimo po kar nekaj vrhunskih vinih in je pitje vina ukoreninjeno v nas.
Pozdravljeni, gospod in gospa
Ponudba posojila med resnim posameznikom in Poštenim.
Jaz sem posameznik, ki odobrim posojila v razponu od 5.000 EUR do 30.000.000 EUR vsem, ki lahko izpolnijo pogoje za 2% obrestno mero.
E-naslov: marinarose.fr@gmail.com