Je slovenska ekonomija res med boljšimi v Evropi?
Balkanska ustvarjalnost, mediteranski šarm in nemška natančnost so temeljna prednost slovenskega gospodarstva, od katerega pozitivne vplive čuti tudi ekonomija. Slovenija je pogosto navedena kot idealno tranzicijsko gospodarstvo. Slovenski BDP na prebivalca državo postavlja med boljše v Evropi. Ekonomija temelji na dobro usposobljeni delovni sili, kjer je točnost vrlina, ob tem sta tudi komunikacijska in prometna infrastruktura dobro razviti.
Tako kot vsa ostala zahodna gospodarstva, se tudi ekonomija v Sloveniji premika k storitveni, medtem ko industrijska in proizvodna ekonomija upadata. Pogled na seznam največjih slovenskih podjetij kaže na raznoliko gospodarstvo. Podjetja, ki so vključena na seznam največjih podjetij države se ukvarjajo tako z energetskimi storitvami, farmacevtskimi izdelki, finančnimi storitvami, lesno industrijo, avtomobilsko proizvodnjo, kot tudi s pivovarstvom in proizvodnjo hladilnih gospodinjskih aparatov, ki slovensko pivo ohladi.
Ekonomija v Sloveniji se je začela razvijati še pred slovensko osamosvojitvijo. Že v časih pred osamosvojitvijo so se v gospodarstvu razvile pomembne svetovne blagovne znamke, kot so smuči Elan. Slovenija se ponaša s presenetljivim številom mednarodno priznanih blagovnih znamk, vključno z letali PipiStrel, ki jih za svojo brezhibno zasnovo nagradila tudi NASA, izpušnimi sistemi Akrapovič, avtodomi Adria Mobil ter svetovno znanimi gospodinjskimi aparati Gorenje.
Ekonomija stoji na trdih temeljih, saj se Slovenija ponaša tudi z izjemno strokovno usposobljenostjo in znanjem. Slovenska podjetja si prizadevajo za inovativnost in odličnost svojih storitev in produktov, s čimer ohranjajo zaupanje potrošnikov v kakovost slovenskih blagovnih znamk. Poleg tega smo Slovenci ponosni na enakost spolov, kar kaže tudi dejstvo, da je med vsemi državami v EU, razlika v plačah med spoloma v Sloveniji najnižja.
Ekonomija v Sloveniji ima tradicionalno izvozno umerjeno gospodarstvo, s trgovino usmerjeno v druge države EU, predvsem Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Francijo. Slovenska poslovna kultura je usmerjena v spoštovanje protokolov, hierarhije, formalnosti in delitve med delovnim časom in prostim časom, kjer se vidi germanski vpliv, a je po drugi strani poslovna kultura tudi bolj južna, predvsem pri odnosih med zaposlenimi.
Ob vsem tem pa je znana tudi slovenska delovna etika, brez katere ekonomija ne bi bila takšna kot je.
Slovenska ekonomija in njeno ozadje
Slovenija se je leta 2004 pridružila Evropski uniji in Natu, valuto evro pa je sprejela leta 2007. Tri leta kasneje je postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija ima visoko izobraženo delovno silo, dobro razvito infrastrukturo in je na glavnem evropskem prometnem križišču med Balkanom in zahodno Evropo. Raven neposrednih tujih naložb je nizek, a se v zadnjih letih povečuje.
Slovenska ekonomija in gospodarstvo je sta bila močno prizadeta med evropsko gospodarsko krizo, ki se je zgodila v poznih 2000-ih. Kljub temu je po letu 2013 BDP na prebivalca ponovno začel rasti. Skoraj dve tretjini delovno aktivnega prebivalstva je zaposlenega v storitvah. Kljub politični negotovosti v državi, ekonomija in gospodarstvo še naprej beležita močno rast, ki je predvsem po zaslugi izvoza.
Slovenska ekonomija po ocenah indeksa ekonomske svobode
Indeks ekonomske svobode države se določa na podlagi ocen nepremičninskih pravic v državi, učinkovitosti sodstva, integritete vlade, davčne obremenitve, vladne porabe in fiskalnega zdravja ter regulativne učinkovitosti, ki zajema poslovno, delovno in denarno svobodo. Za določanje indeksa ekonomične svobode se obravnavajo tudi trgovinska svoboda, finančna svoboda in svoboda naložb.
2020 indeks ekonomske svobode za Slovenijo je 67.8, s čimer je slovensko gospodarstvo na 52. mestu. Skupna ocena ekonomske svobode se je v primerjavi z letom prej povečala za 2.3 točke in to predvsem zaradi višje ocene integritete v države. Slovenija je med 45 državami evropske regije na 27. mestu, njen skupni rezultat pa je nekoliko pod evropskim povprečjem in precej nad svetovnim povprečjem.
Vlada gospodarska politika in ekonomija sta usmerjeni na tri področja: privatizacija, vključno z bankami, pogajanja o plačah v javnem sektorju in reforme v več sistemih javnega zdravja, kar zajema tudi pravosodje. Uspeh vseh treh bi lahko po mnenju poznavalcev izboljšal zaostale kazalnike indeksa ekonomske svobode, kot so finančna svoboda, vladna poraba in učinkovitost sodstva.
Slovenska ekonomija je bila med drugim ocenjena tudi s področja nepremičninskih pravic, učinkovitosti sodstva in vladne integritete. Pri obravnavanju nepremičninskih pravic je ugotovljeno, da imajo skoraj vsa zemljišča v Sloveniji jasen naslov. Prav tako je povečana avtomatizacija zemljiških knjig močno zmanjšala zamude pri vpisu nepremičnin. Po pregledu učinkovitosti sodstva so strokovnjaki ugotovili, da je sodstvo neodvisno in pregledno, a so kljub temu sodišča neučinkovita, preobremenjena in nimajo zadostnih virov. V vladi je razširjenost korupcije razmeroma omejena, čeprav majhnost slovenske politične in gospodarske elite povzroča pomanjkanje preglednosti javnih naročil razširjen kronizem.
Ekonomija vključuje tudi davke. Najvišja stopnja davka od dohodka znaša 50 %, najvišja stopnja davka od dohodka pravnih oseb pa 17 %. Drugi davki vključujejo davke na dodano vrednost in na nepremičnine. Skupna davčna obremenitev je 36,0 odstotka celotnega domačega dohodka. Od leta 2017 je državna poraba znašala 43,6% celotne proizvodnje (BDP) države, proračunski primanjkljaji pa v povprečju 0,4% BDP. Javni dolg je enak 68,5 odstotka BDP.
Slovenska ekonomija se zanaša predvsem na odprti trg. Skupna vrednost izvoza in uvoza blaga in storitev je 160,9 odstotka BDP. Povprečna trgovsko prilagojena veljavna tarifna stopnja (običajna med članicami EU) znaša 1,8 odstotka, veljalo pa je 637 netarifnih ukrepov, ki jih za EU zahteva mandat. Slovenija ima še 31 netarifnih ovir za posamezne države. Večina sektorjev je odprtih za tuje naložbe. Privatizacija državnih finančnih institucij je nepopolna, bančni sektor pa je pod napetostjo.
Powered by Contextual Related Posts
